Danes se v Piranu končuje mednarodno strokovno srečanje o ohranjanju biotske raznovrstnosti v Jadranu. Razpravljalci iščejo načine, kako v Jadranu oblikovati mrežo zavarovanih območij oziroma metodologijo njihovega določanja.
Robert Turk
Raznovrstnost. Znanstveniki ocenjujejo, da je za morske živalske in rastlinske vrste težko ugotoviti, katerih ni več, prav tako ne konkretnih vzrokov za to. Dejstvo pa je, da je 90 odstotkov ribjih fondov izkoriščanih čezmerno. Ob tem se zaradi ladijskega prometa v posameznih morjih pojavljajo nove, neavtohtone vrste, zato je pomembno vedeti, kaj se v morju dogaja, najpomembnejše pa je zavedanje, kako zelo nujna je zaščita morja in ogroženih vrst, menijo strokovnjaki.
Premalo politične volje
Srečanja se udeležuje 50 vodilnih strokovnjakov iz držav vzdolž Jadrana in je tretje, ki ga je v zadnjih letih pripravil Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) na to temo. “Zaskrbljenost je vse večja, ravnanje z morji ne pelje nikamor,” je poudaril Darij Krajčič z ZRSVN.
Udeleženci opozarjajo, da je za problematiko ogroženosti morja kljub njeni alarmantnosti še vse premalo politične volje in da to ni samo vprašanje posameznih držav, ampak kompleksno globalno vprašanje.
Ob tem je Robert Turk z območne enote Piran ZRSVN dejal, da morskih zavarovanih območij ne bo nikoli dovolj, da bi lahko le z njimi ohranjali morsko biodiverziteto. “Zato je pomembno gospodarjenje z morskim prostorom nasploh,” je poudaril.
