Na Poslovni konferenci v Portorožu je Sandi Češko, predsednik uprave Studia Moderna, ocenil, da bi Mercator morali že leta 2004 prodati na transparenten način, vendar domačemu kupcu. Po njegovem mnenju nobena slovenska vlada ni imela poguma za "imperialne" načrte, zato danes sosedje kupujejo naša najboljša podjetja.
V primeru Mercatorja po njegovih besedah nihče ni pomislil, da bi ustanovil neko banko oziroma sklad, s katerim bi skrbeli za strateške investicije in ki bi dokapitaliziral "dobrega soseda, da bi ostal v domači lasti". Vse slovenske vlade so bile "brezjajčne, da bi imele kakršno koli vizijo, kakršen koli načrt," medtem ko so takšne velikopotezne načrte imeli pri naših sosedih.
"Prihodnost smo zakopali pod zemljo"
Češko problema ne vidi v zadolževanju, pač pa v tem, da smo svoj denar "z vso politično podporo, z vso podporo lobijev" investirali v cestni križ "in smo zakopali našo prihodnost en meter pod zemljo". "Denarja za dobra podjetja v Sloveniji ni danes in ga tudi prej ni bilo. Bil pa je vsepovsod, ko je šlo za politično prijateljsko bančništvo," je nadaljeval Češko.
Plačevanje za grehe
Sogovorniki so se dotaknili tudi razlogov za nastop krize. Dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor je opozoril, da smo v Sloveniji vodili prociklično politiko, zdaj pa plačujemo za svoje grehe.
Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak je dejal, da je kriza "na hitro razgalila tiste probleme slovenskega gospodarstva, ki niso bili vidni". Kot velik trenutni problem je izpostavil nedelovanje bančnega sistema in nedostopnost do bančnih virov. Po njegovem je potrebno presekati sedanji začarani krog, saj brez denarja ni gospodarskega gibanja, posledično pa tudi ne gospodarske rasti.
Mramor je poudaril, da bo potrebno usklajeno delovanje več ustanov, od Evropske centralne banke do Evropske komisije. Na domači ravni pa bo naloga Banke Slovenije, da odreja kapitalsko ustreznost, nato bo država morala odreagirati z ustrezno dokapitalizacijo tam, kjer je to potrebno, a ne brezpogojno.
"Prisiljeni bodo pomagati gospodarstvu"
Obeti od nove vlade, ki bo nastala po decembrskih volitvah, so mešani. Direktor Term Olimia Zdravko Počivavšek je prepričan, da so zlili že toliko "gnojnice" na politiko, da bo vsaka opcija, ki bo zmagala, prisiljena sprejeti ukrepe, ki bodo pomagali gospodarstvu.
Mramor je izpostavil, da bo morala nova vlada najprej poskrbeti za vzpostavitev zaupanja s strani finančnih trgov, in sicer s takojšnjim signalom, da pri fiskalni politiki mislimo resno, "recimo z zmanjšanjem plač v javnem sektorju in potem vezano tudi socialne transferje". Na daljši rok pa bo potreben sprejem zdravstvene in pokojninske reforme ter reforme trga dela.
Če ne bo prišlo do ustavnih sprememb glede referenduma, bomo imeli s sprejetjem omenjenih ukrepov resne težave, je obenem priznal Mramor. Debeljak pa je opozoril, da bodo razmere terjale tudi nepriljubljene ukrepe in da vladi, kakršna koli že bo, ne bo lahko.
