Prav tako je predsedstvo soglasno izreklo podporo predsedujočemu SD Dejanu Židanu, da stranko vodi do kongresa, ki bo še letos.
Kot je v izjavi za medije po seji predsedstva pojasnil Židan, je pogajalska skupina SD dobila mandat za nadaljnja usklajevanja z najverjetnejšim novim mandatarjem Mirom Cerarjem.
Izkupiček pogovorov bo šel na vnovično preverjanje pri strankinih pristojnih organih, pridobili pa bodo tudi mnenje članstva. Ob tem je ponovil, da v trenutnem osnutku koalicijske pogodbe močno manjkajo elementi socialne države.
O tem se ne morejo niti pogajati
Židan je izpostavil, da so v SD konstruktivni, a da se pri nekaterih zadevah enostavno ne morejo niti pogajati. Navedel je denimo stališče, da socialne kapice v Sloveniji ne sme biti, prav tako se niso pripravljeni pogovarjati o minimalni plači. Židan sicer verjame, da bodo pogajalci razumeli zahteve, ki so za SD bistvene.
Koalicijska usklajevanja se bodo nadaljevala predvidoma prihodnji teden, pri čemer pa Židan pravi, da je "kakšen kratek razgovor" možen že takoj v petek, po ustanovni seji DZ.
NSi ne sme stopiti v vlado, ker bi bil to njen pogreb....Bila je zelo slaba Pahorjeva vlada, mislila sem, da slabše ne more biti, Bratuškova je bila katastrofalna, nova pa nas bo popeljala v bankrot....
z tako politiko, ki se nam nakazuje z mevžastim, neodločnim, bodočim mandatarjem in cirkusanti okrog njega, ki se pogovarjajo o sestavi koalicije, tonem v vedno večjo revščino
Sedaj- danes, ko je država tik pred bankrotom (največ leto do dve), si vsi levi politiki želijo oditi v Bruselj in se umaknit cirkusu, ki se bo zagotovo dogajal, katerega so ga dejansko oni zakuhali, ali pa z svojo stranko… ...prikaži več oditi v opoziciji. Problem je pa v tem, da vsi nimajo prostora ne v Bruslju, niti v opoziciji. Obstaja pa še alternativa (rešitev za to državo), ki je pa skoraj nemogoča, da Cerar sestavi vlado z SDS-om in globoko zareže v reformo javne porabe na vseh področjih v najširšem pomenu te besede "reforma", v čim krajšem času država izstopi iz lastništva v gospodarstvu, ter čimbolj razbremeni gospodarstvo in začne vzpodbujat s vsemi možnimi prijemi gospodarski razvoj in konkurenčnost na globalni ravni. Kljub vsem tem odločnim ukrepom, če bi se zgodili (kar je skoraj nemogoče) pa bi vseeno plačali velik davek v obliki padanja življenjskega standarda in revščine. Ampak bi za razliko od sedanje poti politike, zagledali na koncu predora majhno pikico luči-svetlobe. Sedaj pa