Prvi prenos slabih terjatev na slabo banko bi morali biti opravljeni že 28. junija, vendar jih je ustavila tudi zahteva Evropske komisije (EK) po vnovični reviziji in oceni vrednosti slabih terjatev. V EK so zahtevali, da oceno opravi strokovna in neodvisna revizijska hiša. S pregledom je v NLB že začelo podjetje Deloitte, evropski uradniki pa naj bi imeli zdaj pomisleke, ali lahko pregledajo tudi terjatve v NKBM, saj z njimi kot revizor že sodelujejo.
V ponedeljek so pomisleke za časopis Finance v podjetju Deloitte potrdili, na ministrstvu za finance pa so pojasnjevali: „Institucije EU so v zvezi s pregledom opozorile zgolj, da je potrebno zagotoviti zadostno raven neodvisnosti (da revizor ni redni revizor banke ter da ni opravljal strateškega svetovanja). Deloitte pregled opravlja v NLB, kjer nima konflikta interesa (ni redni revizor banke niti ni opravljal strateškega svetovanja).“
Za Žurnal24.si so na ministrstvu za finance povedali, da si prizadevajo, da bi bila „pred izvedbo ukrepov za zagotavljanje stabilnosti bank izvedena celovita, neodvisna ocena kapitalskih potreb“. Dodali so, da kakovostna ocena terja svoj čas, testi o tem, koliko kapitala manjka v slovenskih bankah, pa se še izvajajo. „V največjih treh bankah bodo rezultati znani predvidoma do konca meseca septembra, mesec pozneje pa bodo znani še rezultati v preostalih bankah, ki bodo testirane,“ so še dodali na finančnem ministrstvu.
Bo holding brez premoženja?
Čeprav je bil Slovenski državni holding (SDH), ki naj bi prevzel upravljanje s podjetji v državni lasti, uzakonjen že decembra lani, pa z delovanjem v praksi še vedno ni začel. Jeseni naj bi bile javnosti predstavljene že druge spremembe zakona o SDH. Novela se še pripravlja, na ministrstvu za finance pa konkretnih rešitev še ne želijo izdati.
V prvih spremembah so že uzakonili nadzor Računskega sodišča nad njegovim poslovanjem in poslovanjem odvisnih družb ter nekaj drugih sprememb v zvezi z nadzorom in pristojnostmi Državnega zbora pri prodajah premoženja. V drugih pa naj bi zakon o SDH spremenili tako, da holding ne bi bil lastnik ampak zgolj upravljavec naložb, vendar finančno ministrstvo tega še ni potrdilo.
ah dejno mirko..poceni denar?? Kdo ga je takrat dobil??? Jaz sem ga dobil ,pa ni nič poceni ne mi blejat!! Drugo je pa organiziran kriminal !! Jaz enostavno vem in mi je dolžnost vrniti vsak cent dragega denarja...drugo pa je… ...prikaži več ko so se zmenili ,da ni treba vrniti nič!! Napačen model privatizacije je enostavno kriminal in neobračej besed ,da kriminal zveni sprejemliv!! Drugo pa je naj se banke obnašajo kot odgovorne in naj spustijo vrednost neprimičnin ,ker jaz tudi moram prodajati pod ceno ,da lahko plačujem položnice!
No ja, zadeva ni tako črno bela. Da so se večina slovenskih bank znajdle tu kjer so danes, niso vsega krivi bančniki. Del krivde je vsekakor na njihovi strani predvsem zaradi lahkomiselnosti dajanja kreditov v preteklosti. Bili so zavedeni zaradi… ...prikaži veči poceni denarja, ki so ga takrat dobivali, pa tudi recesije v gospodarstvu takrat še ni bilo ampak je bila gospodarska rast, tudi v Sloveniji. Potem se je pa zgodil Enron v ZDA, ki se je razširil po Evropi in Sloveniji. Svoje je še pa prispeval popolnoma napačen model privatizacije, za ta del so pa resnično krivi politiki, ki so si to privatizacijo zamislili. Kredit dati nekomu je vedno neki rizik, ker nikoli ne veš kako bo posloval v prihodnosti. Ocena prihodnosti poslovanja firme, ki ji banka da kredit je ključnega pomena. Pri vsakem podeljenem kreditu se gleda bilanca za preteklost, za prihodnost se pa ne more, ker je še ni.
Kolikor so do sedaj politiki zmetali denarja v te lopovske banke bi z njim ustanovljena nova banka lahko servisirala gospogarstvo in prebivalstvo,za kar naj bi banka tudi bila.A če bi politiki pustili te lopovske banke da gredo v stečaj,potem… ...prikaži več ne bi mogli pokrasti ves ta denar, katerega ni v državi.In krog je sklenjen.Vemo kdo so lopovi............