Septembra je portal 24ur objavil pričevanja nekdanjih zaposlenih v Kostaku, ki so izpovedovali, da 2900 kubičnih metrov odpadkov, ki so jih po ugotovitvah inšpektorata nezakonito zakopali na Kostakovi deponiji v Spodnjem Starem Gradu, niso edini nezakonito zakopani odpadki. Odpadki, med njimi tudi komunalno blato, naj bi bilo zakopani tudi na nekaterih drugih mestih deponije, ki jih inšpektorji do zdaj še niso odkrili.
Na inšpektoratu so v zvezi s tem za STA povedali, da objavo omenjenih pričevanj obravnavajo kot prijavo. "V okviru nadaljnje obravnave bomo preverili, ali so bile lokacije, navedene oziroma prikazane v prispevku, že zajete v do zdaj opravljenih georadarskih preiskavah ali pa gre za dodatne, doslej še nepregledane lokacije. Na podlagi ugotovitev bomo presodili o morebitni potrebi po nadaljnjih ukrepih," so navedli.
Inšpektorat je sicer govorice o nezakonito zakopanih odpadkih začel preverjati leta 2024. V inšpekcijskem nadzoru je ugotovil, da je na deponiji nezakonito zakopanih 2900 kubičnih metrov odpadkov. Zanje je inšpektorica Kostaku lani spomladi odredila, da jih mora izkopati in zagotoviti njihovo obdelavo, kar je Kostak po navedbah inšpektorata tudi izvršil.
Plačevati morajo kazni
Še vedno pa Kostak ni izvršil odločbe, s katero mu je inšpektorat decembra 2024 odredil, da odpadkov, ki jih sprejme v obdelavo, ne sme skladiščiti zunaj objekta v Spodnjem Starem Gradu in nadstrešnice. Odločbo inšpektorata bi moral Kostak izvršiti do junija 2025, vendar tega še vedno ni naredil, zato mora plačevati kazni.
"Ker Kostak odrejenih ukrepov ni izvedel v predpisanem roku, je bil uveden postopek izvršbe, v okviru katerega so bile izrečene tudi denarne kazni. Decembra 2025 je bila poravnana terjatev v višini 10.000 evrov, junija 2026 pa še v višini 50.000 evrov. Ob inšpekcijskem pregledu konec julija 2026 je bilo ugotovljeno, da je bilo 30. junija 2026 v centru skladiščenih 43,75 milijona kilogramov odpadkov. Čeprav je inšpektorat ugotavljal, da se količina skladiščenih odpadkov zmanjšuje, vsi odrejeni ukrepi še niso bili izvršeni. Zato je bila avgusta 2026 izrečena dodatna denarna kazen v višini 100.000 evrov, ki jo je zavezanec tudi poravnal," pravijo na inšpektoratu. Ob tem dodajajo, da kazni niso globe za prekršek, temveč sredstvo prisile, katere namen je zagotoviti izvršitev odrejenih inšpekcijskih ukrepov.
Kostakovo nezakonito zakopavanje odpadkov sicer medtem v okviru predkazenskega postopka še vedno preiskuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Kaznivega dejanja obremenjevanja ali uničevanja okolja sumi štiri nekdanje vodilne in nekdanjo inšpektorico na inšpektoratu za okolje Mojco Križe. Sumijo jo pomoči pri omenjenih kaznivih dejanjih.
Odpuščena inšpektorica šla v tožbo
Omenjena inšpektorica, ki je bila tudi vodja novomeške enote inšpektorata, je obravnavo zadev s področja ravnanja z odpadki, kamor spada tudi Kostak, prevzela po reorganizaciji inšpekcijskih služb leta 2023. Po izbruhu afere in hišnih preiskavah, ki jih je NPU oktobra lani izvedel tudi v prostorih novomeške območne enote inšpektorata, so na takratnem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo uvedli interni nadzor nad njenim delom, povezanim s Kostakom. Hkrati pa je sam inšpektorat zoper njo začel postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
"V okviru internega nadzora in notranje revizije so bile ugotovljene posamezne nepravilnosti. V delovnopravnem postopku je bila inšpektorici najprej izrečena prepoved opravljanja dela, po zaključku postopka pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi," ugotovitve nadzora pojasnjujejo na inšpektoratu.
A pri tem se stvar ni zaključila. Križe je namreč zoper obe odločitvi vložila pritožbo na komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri vladi. Ta je njeni pritožbi zavrnila. Zato zdaj že nekdanja inšpektorica obe odločitvi izpodbija s tožbama na delovnem in socialnem sodišču. Oba postopka še nista pravnomočno zaključena, pravijo na inšpektoratu.
