Veljavna zakonodaja omogoča, da so dijaki izbrani na določeno fakulteto glede na uspeh na maturi, določbi iz zakona o visokem šolstvu pa dovoljujeta, da lahko fakultete kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti. Kombinirane pogojev za vpis že poznajo nekatere fakultete, denimo umetniške akademije, fakulteta za arhitekturo in podobno. Test se potem upošteva v razmerju z maturo, ki ga opredeljuje program.
"Test je namenjen predvsem temu, da fakultete iz izbirnega sistema izločijo tiste, ki se v nobenem primeru ne pokažejo primerni za določen poklic," poudarja rektor Univerze v Ljubljani Radovan Stanislav Pejovnik in ponazarja, da nekdo, ki denimo ne prenese pogleda na kri, ne more biti zdravnik. S takšnim dodatkom matura še vedno obdrži glavni del pri izbiri, dijaki pa so vsaj delno seznanjeni s tem, kaj morajo za uspešen študij znati ali obvladati.
Pomožni vs. sprejemni izpit
Ob predstavitvi varčevalnih ukrepov v šolstvu je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk napovedal, da matura kmalu ne bo več edini pogoj za vpis na univerzo. "Letos je prepozno, do prihodnjega šolskega leta bi radi to svobodo dali ne samo umetniškim oziroma športno obarvanim študijem, ki jo že imajo, ampak pravzaprav vsem fakultetam." Hkrati bodo zmanjšali tudi stroške za maturo, je napovedal.
Pejovnik pa opozarja, da je takšna rešitev možna samo v nekem natančno določenem časovnem obdobju. Večina dijakov namreč izbere maturitetne predmete, ki so prav tako lahko izbirno merilo za uspeh že v tretjem letniku srednje šole. Če bi šli zdaj v reakreditacijo programov in dodatno vpeljali test, morata miniti najmanj dve leti, pravi Pejovnik, da se dijaki lahko primerno opredelijo za maturo.
Kot drugo možnost nekateri ponujajo sprejemne izpite kot izbirno merilo. Sprejemni izpit potem nadomesti maturo kot merilo za določanje vpisa. Dijaki opravijo sprejemne izpite in na podlagi rezultatov fakulteta dijaka izbere ali zavrne. Takšnemu sprejemnemu izpitu ni naklonjen, ker meni, da je naša matura dobra, da mora tudi v prihodnje v visoki meri predstavljati izločitveno merilo in da so testi torej samo pomožno sredstvo, da se dijak ne vpiše v študijski program, ki mu potem ni všeč. A izguba enega leta je po njegovem nepotrebna in v večini primerov hud stres za otroke in starše.
Zato rektor ljubljanske univerze opozarja, da je treba besedo sprejemni izpit uporabljati zelo pazljivo. "Prej omenjeni test ni sprejemni izpit, ampak le dodatno pomožno izbirno merilo k maturi. Sprejemni izpit pa maturo lahko zamenja v celoti," je dejal.
