Državni zbor na izredni seji obravnava o novih pooblastilih, ki jih bo dobila vojska. Predlog sprememb zakona o obravnavi uživa podporo večine parlamentarnih strank, le v Združeni levici so izrazili nasprotovanje.
V ZL-ju opozarjajo na nedorečenosti sprememb in potencialne dolgoročne nevarnosti.
SDS meni, da vlada zasluži interpelacijo
Kljub podpori, ki so jo predstavniki strank že napovedali, je v državnem zboru s strani opozicije slišati veliko kritik na račun Cerarjeve vlade, ki da se je ukrepov lotila prepozno.
"Vlada ni opravila svojega poslanstva in čas je, da nekateri ministri zaradi svoje nečimrnosti in napuha zapustijo svoja mesta," je dejal poslanec SDS Jože Tanko in napovedal, da bo njegova stranka podprla spremembe zakona o obrambi.
"Janez Janša, tisti, ki ste ga vrgi s parlamenta, je napisal tekst o tem, kaj naj vlada stori, pa ste ga zavrnili. Tudi mediji ga niso objavili", je opozoril Vinko Gorenak (SDS) in dodal, da danes ta vlada prosi za podporo: "Dobili jo boste, vendar prepozno," je še dodal poslanec največje opozicijske stranke in se ob tem vprašal, zakaj notranje ministrice ni v državnem zboru. Ob tem je Gorenak namignil na spor med obrambno in notranjo ministrico.
Seja državnega zbora se je začela malo čez osmo zvečer. Če ne bo zaključena do polnoči, zakon jutri še ne bo začel veljati.
Odbor podprl zakon
Odbor za obrambo je ob 19.20 potrdil popravljeni predlog sprememb zakona o obrambi, ki bo vojski dal policijska pooblastila. Večina, s katero lahko Državni zbor (DZ) na predlog vlade odloči o dodatnih pooblastilih vojske pri varovanju meje, bo tako dvotretjinska večina prisotnih poslancev.
Predo sejo se je zastavilo tudi vprašanje, ali je sprememba zakona o obrambi sploh potrebna. 37. člen zakona o obrambi namreč določa, da lahko vojska po predhodni odločitvi vlade "lahko sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja v skladu z načrti", ter še, da "o sodelovanju vojske pri zaščiti in reševanju odloča vlada". Poleg tega je vojska že na terenu in pomaga pri logistiki ter pri zagotavljanju prehrane, o tem smo poročali v tem članku.
Obrambna ministrica ni zadovoljna z vladnim predlogom
"Vojska si ne želi več pristojnosti, vlada je ocenila, da je potrebna konkretnejša podpora pri reševanju migrantske krize," je dejala ministrica za obrambo Andreja Katič. Vojska bi namreč dobila nekaj policijskih pooblastil, da bi lahko razbremenila policiste. "Naš predlog je bil bolj konkreten kar se tiče pooblastil, pred vami je predlog, ki ga je sprejela vlada in je kompromis," je dejala Katičeva.
Šef generalštaba: To je vprašanje za politiko, ne pa za vojake
"V v podporo sistema zaščite in reševanja kar se tiče namestitve in pomoči policiji deluje od 20. 9. na podlagi sklepa. Zahtevki prihajajo s strani civilne zaščite. Od 17. 10., ko je bil sprejet sklep vlade, SV že izvaja naloge na terenu, uspešno in usklajeno in ne prihaja do težav na terenu. Zagotavljamo logistiko in prehrano za migrante in policiste, linija poveljevanja je jasna, nihče ne zapusti vojašnice, če ni ukaza načelnika generalštaba. Ustrezna podlaga je bil tudi sklep vlade z dne 17. 10. Vprašanje pa je, koliko bolj učinkoviti bi lahko bili z dodatnimi pooblastili, to pa je vprašanje za politiko, ne pa slovensko vojsko," pa je dejal načelnik generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman.
Ali bodo oboroženi?
"Pripadniki SV so vedno oboroženi, verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Vojski poveljuje načelnik, zahtevke daje policija, naloge potekajo že od včeraj, sodelovanje je zelo uspešno," je dejal Osterman. Odgovorov nas druga vprašanja pa ni dobil. Kasneje v razpravi je ministrica pojasnila, da načrt delovanja pripravi policija in ga sprejme vlada, v tem načrtu, ki ga ni videla, pa naj bi bilo vse natančno določeno.
Pred tem prekinitev seje
Odbor DZ za obrambo je pred tem prekinil obravnavo vladnega predloga dopolnitev zakona o obrambi. Kot so opozarjali nekateri poslanci, za preučitev, posvet v poslanski skupini in pripravo dopolnil glede predloga, ki je v zakonodajni postopek prišel popoldne, ni bilo dovolj časa. Med prekinitvijo bo glede na pripombe pripravljen tudi čistopis predloga.
Vladni predlog bi v zakon o obrambi vnesel nov člen, po katerem lahko - če to zahtevajo varnostne razmere - DZ na predlog vlade z večino glasov vseh poslancev odloči, da pripadniki Slovenske vojske izjemoma pri širšem varovanju državne meje tudi opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Vojska bi ta pooblastila izvajala pod pogoji, ki so predpisani za policiste, čas teh pooblastil pa bi bil časovno omejen, in sicer za obdobje, kot je to nujno, in ne dlje kot tri mesece z možnostjo podaljšanja.
Ob obravnavi na matičnem odboru so bili opozicijski poslanci - čeprav so nekateri napovedali glas za - kritični do predloga in tudi do načina oziroma hitrosti njegove obravnave v DZ. Koalicijski poslanci pa so odgovarjali, da tovrstnega zakona ni bilo mogoče sprejeti prej, saj da razmere tega prej niso narekovale.
dezurni@zurnal24.si
Pelji jih domov, pa ne pozabi tepih.
Begunce peljite na ameriško in britansko ambasado, pa naj jih oni preživljajo, saj so tudi krivi, da so Afganistanci, Iračani, Libijci in Sirci postali begunci. Če američani in britanci ne bi bombardirali teh držav ali pa tam finančno in medijsko… ...prikaži več podpirali islamskih skrajnežev ter namenoma zasejali kaos in brezvladje, se Evropejci danes ne bi ubadali s temi begunci. Za razmislek: Libija je bila pred NATO-vim bombardiranjem najbogatejša afriška država. Danes pa je navadna kaotična greznica islamistov/teroristov. Preden so amričani in britanci v Siriji zakuhali državljansko vojno so se ženske tam normalno izobraževale, hodile v službe in se svobodno poročale. Poglejte kakšno islamistično brezvladje je v Siriji danes.
ta ignoranca levih je že naravnost smešna