Za birmanska darila najemajo tudi kredite

"Birma je prelomnica v življenju mladega vernika. Do birme so v njegovo versko življenje vključeni starši in krstni boter, po prejetju zakramenta birme pa se birmanec sam odloči, kako bo živel v veri," razlaga župnik Janez Furman.

"Z birmo mlad človek postane polnoleten kristjan. Vse pogosteje se sicer dogaja, da z birmo ti kristjani umrejo oziroma prenehajo versko prakso," pa dodaja župnik Franc Kavčič. Po birmi le še redki  hodijo k maši. Versko prakso večinoma prenehajo, razlaga Kavčič.

Enodnevni botri

"To se dogaja, ker niti starši niti birmanci nimajo krščanskega pogleda na svet, birma se jim zdi kot osnovnošolska obveznost, ki jo je treba opravit," pravi Kavčič. "Velikokrat se dogaja, da starši na otroka pritiskajo, naj opravi samo še birmo, po tem pa mu ne bo več treba v cerkev, in otrok potem samo še čaka na darilo, ki ga bo dobil od birmanskega botra," razlaga župnik Furman. 

Naloga birmanskega botra je, kot razlagata sogovornika, da birmancu pomaga vztrajati v krščanski veri. "Pri nas imamo veliko enodnevnih botrov: pride na birmo, da darilo, plača kosilo in potem ga v življenju birmanca ni več," pravi župnik Furman.

Darila v vrednosti od 500 do 1500 evrov

Darila, ki jih dobijo birmanci, se vrtijo okoli zneskov, ki so večji kot mnogi zaslužijo v celem mesecu. "Nekateri za birmansko darilo najamejo kredit," pove župnik Furman.

"Jaz bom dala nečakinji 800 evrov, denarnico, škatlo sladkarij, ker je pri nas taka navada in kakšen spominek. Nekateri bodo dobili še mnogo več. Birmanki ne gre za darilo, sama nima  praktično nobenih želja. Vendar je za to ne bom prikrajšala, da bi dobila kaj manj kot ostali birmanci. Pred kratkim je bila sorodnica botra za birmo, njeno darilo je preseglo vrednost 1500 evrov. Toliko si tudi jaz ne morem privoščiti," razlaga ena od boter.

"Sama darila kot taka ponavadi niso razlog, da nekdo hoče k birmi, številni mladi tako že imajo vse. Je pa res, da je obdarovanje danes daleč od normalnega," pravi župnik Kavčič.

5500 evrov od vseh povabljenih

"Poleg Slovenije tako ekstremno obdarovanje poznajo le še na Hrvaškem. Drugje za birmo dobijo rožni venec in kakšno knjigo, pri nas pa se je birma zelo potrošniško izrodila," meni Furman. Poleg botra birmanca obdarijo tudi vsi ostali gostje."Pri bivšem sošolcu je birmanec samo od ene družine dobil 500 evrov. Računajte, koliko se nabere, če ima nekdo dve teti, dva strica, štiri sestrične, tri bratrance... skupaj enajst ljudi, vsak po 500 evrov, je to 5500 evrov," razmišlja mama birmanke.

Najbolj obdarovani na provinci

"Praksa zelo bogatih daril je v velikih mestih nekoliko zamrla, trenutno navečja darila dobivajo birmanci v mestih z nekaj tisoč prebivalci, predvsem v Prlekiji, Prekmurju in na Štajerskem," pravi Furman. Navada je, da si birmanci izberejo čim bolj premožne botre. Povsod pa to seveda ni možno. "Pri nas ljudje živijo bolj skromno, zato so tudi darila manj bogata," pa dodaja Kavčič, ki vodi Župnijo Šentviška Gora, Pečine in Ponikve na Tolmiskem.

"Hči gre k birmi, boter ji bo dedek, ki ji bo kupil darilo za 50 do 100 evrov, zraven dal še 50 evrov gotovine. Več kot to, tudi ne bi dovolila, saj dedek živi z nižko pokojnino. Hči je skromna in to razume. Mi je pa sodelavec, ki ima plače 1200 evrov, žena je na minimalcu, imata dva otroka, rekel, da bo nečaku za birmo dal 1000 evrov," pravi mama birmanke.  

Skuter, tablica, mobitel ...

Darila za birmo sicer obstajajo od nekdaj, vendar so bila včasih veliko bolj prilagojena zmožnostim botra in potrebam birmanca. "Moj oče je bil boter enemu od nečakov in takrat, pred 50 leti, mu je za darilo kupil čevlje," pravi župnik Kavčič.

Po besedah naših sogovornikov, so se birmanska darila razbohotila v 90-ih. Birmanci so sprva dobivali predvsem ure in denarnice, nato kolesa, motorje, videorekorderje, glasbene stolpe, televizorje ... Letos so najbolj popularni skuterji, tablice, računalniki in mobilni telefoni.

"Najbolj so zaželjene elektronske naprave, ki pa so najmanj vrednostno trajne. Nek telefon bo namreč naslednje leto že zastarel," razlaga župnik Kavčič, ki poudarja, da taka darila niso v skladu s krščansko vero, skromnostjo in pomočjo tistim, ki nimajo. 

Darila birmanski botri razdelijo že pred birmo, zato so primerjave in hvaljenje glede darila pogosta tema srečanj mladih birmancev na mašah pred birmo. "Botri so velikokrat pod pritiskom, kaj bo birmanec rekel, če ne bo dobil nič," pravi župnik Kavčič.

"Župniki smo nemočni"

"Pred leti smo skušali botre prepričati, da birmancem ne bi dajali takih velikih daril pač pa bi raje darovali za obnovo cerkve, faro ... Kaj se je zgodilo? Darovali so za faro, poleg tega pa še vedno kupili birmancu neko banalno drago darilo. Problem je v ljudeh," pravi župnik Furman. "Botrom sem velikokrat že svetoval, naj birmanci povejo, da jih bodo vodili na poti krščanstva, z njimi molili in podobno, kar je njihova naloga, da pa bogatega darila naj ne pričakujejo ... Vendar se to ne zgodi, krivi so botri sami in seveda starši, ki to dopuščajo."

sergeja.hadner@zurnal24.si