Test 12 vzorcev piščančjih hrenovk je pokazal velike razlike v kakovosti. Predvsem so se pokazale razlike v vsebnosti količine mesa, maščobe in senzoričnih lastnosti. Rezultati testa kažejo, da je za višjo kakovost treba odšteti več denarja.
Hrenovke se med seboj razlikujejo v količini mesa, ki ga vsebujejo. Večina vzorcev je vsebovala sojine beljakovine in veliko aditivov. Dr. Tanja Pajk Žontar, prehranska strokovnjakinja z ZPS, opozarja, da "dodajanje ojačevalca arome ni upravičeno, saj naj bi piščančje hrenovke vsebovale zadostne količine kakovostnega mesa".
Test je pokazal, da se hrenovke pomembno razlikujejo tudi glede vsebnosti maščobe. Najmanj so jo vsebovale hrenovke Slim Fit Perutnine Ptuj, največ, in sicer nad zakonsko dovoljeno mejo, pa Krpanove piščančje hrenovke in piščančje hrenovke/hot dog Mercator.
Pajk Žontarjeva opozarja tudi na poimenovanje izdelka. Na vzorcih trgovske znamke Mercator in Spar je bilo izpisano dvojno poimenovanje piščančja hrenovka/hot dog, ki je "za potrošnika zavajajoče". Zakonodaja namreč za piščančje hrenovke opredeljuje višje kakovostne parametre kot za hot dog.
Odvzeli so 110 vzorcev zelenjave (66 iz slovenskih in 44 iz italijanskih in avstrijskih trgovin), pri kateri so se osredotočili na kakovost, pravilnost označevanja ter cene. Največkrat odkrite nepravilnosti so se nanašale na označevanje kakovostnih razredov. Raziskava je pokazala, da v Avstriji in Italiji ponujajo bolj kvalitetno zelenjavo kot v Sloveniji. Zelenjava je v tujini tudi bolj jasno in pregledno označena, na voljo pa je tudi več ekološke zelenjave.
Kljub dobremu prvemu vtisu so ob poglobljenem opazovanju zelenjave ugotovili, da je pri vsakem ponudniku na policah tudi zelenjava, ki ni primerna za prodajo. Najvišja kakovost zelenjave je pozno dopoldne, medtem ko je slabša popoldne.
Preiskava je pokazala, da je brez označbe kakovostnega razreda kar 19 odstotkov paradižnika, paprike in solate. Dvanajst odstotkov vzorcev paradižnika, paprike in solate ni ustrezalo označenemu razredu, 15 odstotkov zelenjave ni ustrezalo minimalnim pogojem kakovosti oziroma ni bila primerna za prodajo, saj je bila gnila, sluzasta ali plesniva.
Pajk Žontarjeva ob tem opozarja, da je odgovornost za kakovost zelenjave v trgovini tudi na strani kupcev. Neuporaba rokavic, premetavanje, brskanje in stiskanje zelenjave vplivajo na njeno kakovost. Pri zelenjavi v akcijski ponudbi potrošnikom svetujejo, "naj natančno preverijo, koliko odstotkov zelenjave je še užitne in ali gre res za ugoden nakup, saj je naš pregled pokazal, da ni bilo uporabnih vsaj 70 odstotkov delov zelenjave, znižanje cene pa običajno ni bilo tolikšno".
