Dostojno življenje je pomembnejše kot reševanje bank, pravi Vito Rožej.
"Nič ni narobe, če bi taboljši iz javnega sektorja odšli v socialno podjetništvo," pravi poslanec Zares Vito Rožej. S poslanko SD Andrejo Černak Meglič sta danes predstavila predlog zakona o socialnem podjetnistvu, ki ga podpira cela koalicija, usklajen pa je tudi s finančnim, gospodarskim in ministrstvom za delo.
Tržnih niš ne manjka
Černak Megličeva pojasnjuje, da je deset odstotkov podjetij v Evropi že iz sektorja socialnega podjetništva, zaposleni pa predstavljajo 7 odstotkov delovne sile v Evropi. Cilj zakona, ki so ga vložili v proceduro pa je trajna produkcija javnih dobrin in storitev, kot je denimo otroško varstvo. Spekter možnosti je sicer veliko širši, Černak Megličeva dodaja, da so zajeli kar sedemnajst področij, od kmetijstva, do socialnih dobrin. Obstaja vrsta tržnih niš, Rožej recimo pravi, da bi bil zasebni dom za upokojence denimo veliko boljši od upokojenske zadruge. "Namesto, da ljudje prejemajo socialno pomoč, bi tako prejemali plačo in plačevali davke."
Podhranjen nevladni sektor
Rožej, ki sicer izhaja iz nevladnega sektorja, ocenjuje, da je ta izrazito podhranjen. Sporno se mu zdi, da na trgu ljudje težijo predvsem k profitu, ne pa tudi k temu, koliko ljudem omogočajo dostojno življenje, to je po njegovem "pomembneje kot reševanje bank". Čeprav, dodaja, se tudi vse več managarjev namesto s plačo in nagrado ob koncu leta raje pohvali s tem.
