Za suženjsko delo terjajo plačilo

 "Zgodba s podjetjem Pet-nova je primer suženjskega ravnanja z delavci, ki jih je italijanski lastnik izkoristil, ne da bi jim plačal za njihovo tlako," meni Damjan Volf, predstavnik Obalne sindikalne organizacije – KS 90. Zadnji štirje zaposleni v podjetju so včeraj na novogoriškem okrožnem sodišču vložili predlog za stečaj.

Upajo na poplačilo

"Glede na to, da je lastnik izginil iz države in da ni podatkov o tem, da sploh sprejema pošto, apeliramo na sodišče, naj o podanem predlogu odloči prednostno, v treh dneh, da bodo lahko šli delavci na zavod in bodo upravičeni do odpravnine iz jamstvenega in preživninskega sklada, ne pa da bo s potekom vseh mogočih pritožbenih rokov še podaljševalo njihovo agonijo," pripoveduje Volf. Lastnik Pet-nove Giuseppe Ortenzio je konec avgusta, potem ko je delavcem in sindikatu obljubil poplačilo plač od junija naprej, čez noč s pomočjo Pakistancev in Indijcev spraznil halo za pakiranje in likanje hlačnih nogavic. Ortenzio je po Volfovih besedah kljub večkratnim pozivom delovne inšpekcije grobo kršil slovensko delovno-pravno zakonodajo – od delovnih pogojev pri temperaturi nad 40 stopinj Celzija, postavljanja nerazumnih norm in obljubljanja nagrad za njihovo preseganje, ki jih ni nikoli izplačal – le normo je dvignil –, do neplačevanja nadur, nočnega dela in potnih stroškov.

Scenarij izkoriščanja?

"Sistem pri nas deluje tako: nek domačin za 7.500 evrov ustanovi podjetje, ga proda italijanskemu kupcu in ga prepriča s poceni, a marljivo delovno silo v Sloveniji, kjer je dovolj, da delavcem ponudi minimalno plačo 783,66 evra in obljubi nagrado za preseganje nečloveško postavljene delovne norme," pojasnjuje Volf. Marko Črešnovar, ki je podjetje Pet-novo prodal Ortenziu, se brani, da zgolj pomaga tujcem, da zaženejo posel pri nas, v primeru Pet-nove pa je kot računovodja tudi sam ostal brez večmesečnega plačila. "So pa tudi pozitivni primeri italijanskih podjetnikov, ne le ta, ki na vse meče slabo luč," poudarja.

Socialna stiska

"Po propadu gradbincev – Primorja in Kraškega zidarja – v Vipavski dolini vlada huda stiska in ljudje se oklenejo vsake priložnosti," razlaga sindikalist. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je stopnja registrirane brezposlenosti v Ajdovščini 14,3-odstotna, med brezposelnimi jih je skoraj 40 odstotkov starejših od 50 let, slaba polovica pa je brez dela že več kot eno leto.