V nadaljevanju preberite:
- Začenja se zbiranje podpisov za referendum o zakonu o interventnih ukrepih
- Ker gre za zakonodajni referendum, vlada mora prisluhniti volji volivcev
- Sindikatom se pri zbiranju podpisov aktivno pridružile opozicijske stranke
Tako imenovani interventni zakon je bil v državnem zboru sprejet še pred vzpostavitvijo nove vlade Janeza Janše. Predlagali so ga poslanci "tretjega bloka", NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, na glasovanju ga je podprl tudi SDS.
Temu je sledila pobuda šestih sindikalnih central, da se na sprejeti zakon izpelje zakonodajni referendum. Pobudo, za vložitev katere je bilo potrebnih 2500 podpisov, je podpisalo več kot 47 000 ljudi. NSi, Demokrati in Resnica so nato izglasovali, da referendum na ta zakon ni dopusten. Sindikati so glede te odločitve zahtevali ustavno presojo. Ustavno sodišče je sklep DZ o nedopustnosti referenduma razveljavilo in 1. 9. 2026 določilo za začetek zbiranja podpisov.
Podpis v podporo razpisu referenduma lahko odda vsak polnoletni državljan Republike Slovenije z volilno pravico. Oddati ga je mogoče osebno na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu, ne glede na kraj stalnega prebivališča, oziroma elektronsko prek portala eUprava. .
Socialna kapica pri 7500 evrih
Pobudniki referenduma trdijo, da ni potrebe po interventnih ukrepih in da omnibus zakon, ki posega v več kot 10 drugih zakonov, uvaja sistemske spremembe, ki škodijo delavcem in slabijo javne blagajne. Kritični so do uvedbe socialne kapice, ki je predvidena pri 7500 evrih bruto plače in bi prinesla nižje prilive v socialne blagajne. Opozarjajo tudi na izpad v pokojninski blagajni, med drugim zaradi sprememb pri obravnavi upokojencev, ki še delajo - ti bi po novem prejemali polno pokojnino, bi bilo pa nadaljevanje dela ob izpolnjenih pogojih za upokojitev odvisno od soglasja delodajalca.
Ukinjanje prispevkov vodi v nižje prilive
Opozarjajo tudi na nižje prilive zaradi oprostitve plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo za določene skupine ter zvišanja praga za obdavčitev samostojnih podjetnikov po sistemu normiranih odhodkov in znižanja prispevkov za samozaposlene in kmete. Ne strinjajo se s predvidenim znižanjem obdavčitve oddajanja stanovanj in z zamikom strožje regulacije kratkoročnega oddajanja.
11. oktobra nas čakajo še štirje referendumi: zakonodajni o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ter posvetovalni o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za Radiotelevizijo Slovenija, o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbenokoristna dela ter o volilni pravici na lokalnih volitvah.
Menijo, da bodo negativne posledice imele tudi spremembe v zdravstvu, kjer je med drugim predvidena odprava prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, ter prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki. Glede predvidenega znižanja davka na dodano vrednost za nekatera osnovna živila menijo, da bi bile potrebne varovalke, da bi se znižanje davka dejansko odrazilo v nižjih končnih cenah, ne pa v višjih maržah in dobičkih trgovcev. Sindikati poudarjajo, da gre pri zahtevi za referendum za njihovo samostojno akcijo, brez povezave s politiko.
"Gre za odpiranje vrat obsežnim sistemskim spremembam na nepovezanih področjih"
"Ko oblast brez dialoga posega v pravice ljudi in temelje socialne države, molk ni možnost. Socialni demokrati bomo zato aktivni na terenu, skupaj s sindikati in civilno družbo. Zakon mora pred ljudi, ljudem pa mora biti omogočeno, da o njem odločijo," pravijo pri SD. Opozicijske stranke Svoboda, SD, Levica in SD bodo pri zbiranju podpisov aktivno sodelovale.
Pridružil pa se jim bo tudi zunajparlamentarni Prerod, stranka Vladimirja Prebiliča. "Gre za primer neustreznega in nepreglednega zakonodajnega postopka. Pod pretvezo nujnosti odpira vrata obsežnim sistemskim spremembam na številnih nepovezanih področjih, brez zadostne javne razprave, socialnega dialoga in strokovne presoje. Slovenija potrebuje premišljene, strokovno pripravljene in dolgoročno vzdržne reforme – ne pa hitrih interventnih posegov brez jasnih analiz učinkov in brez širokega družbenega soglasja," pravijo pri Prerodu.
Bomo videli, ma prav zanima, koliko si nas želi višje davke.