Za oglaševanje pijač, ki vsebujejo več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola, v Sloveniji velja popolna prepoved. Šibkejše alkoholne pijače se pod določenimi pogoji lahko oglašujejo, a tudi za te velja prepoved oglaševanja na radiu in televiziji v času od 7.00 do 21.30.
Zakon o igrah na srečo določa, da je sprejemanje ali posredovanje vplačil, oglaševanje ali opravljanje drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na srečo za osebe, ki nimajo koncesije vlade, prepovedano.
Pri prenosih dogodkov iz tujine, predvsem športnih, pa lahko slovenski gledalci na panojih, zaslonih, športni opremi in drugih predmetih opazimo reklame za alkoholne pijače in tudi za stavnice, ki so pogosto generalni sponzorji nekaterih prepoznavnih znamk, tekmovanj in klubov. Prav tako je v programskih shemah slovenskih kabelskih operaterjev veliko tujih programov, na katerih se reklame za alkohol in stavnice redno vrtijo.
"Oglaševanje na panojih, zaslonih ob igriščih in na športni opremi tekmovalcev tekom prenosa športnega dogodka ni povezano z omejitvami v televizijskem oglaševanju," so pojasnili na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS).
Vpliv le na svoj blok
Televizijski program, ki zagotavlja prenos športnega dogodka, običajno ni neposredno povezan z organizacijo tega športnega dogodka. Kot prenašalec je lahko le zakupnik avtorskih pravic, ki so največkrat omejene na neko geografsko območje.
Tako televizijski program nima nobenega vpliva na oglaševanje na tem dogodku, ki je večinoma v domeni organizatorja dogodka oziroma prodajalca avtorskih pravic. Vpliv ima lahko le na oglase v prekinitvah prenosa, ko lahko oglašuje sam.
"V kolikor televizijski program, registriran v tujini, med prekinitvami prenosa športnega dogodka sam umešča oglase v oglasni blok, zanj veljajo omejitve oglaševanja glede alkohola in iger na srečo po zakonodaji države, v kateri je program registriran. Za nadzor nad tem programom pa je pristojen regulator države, v kateri je program registriran," so zapisali na Akosu.
Alkohol urejen, za stavnice zgolj določila
Oglaševanje alkoholnih pijač podrobneje ureja Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS). Drugače je pri igrah na srečo.
"Oglaševanje stavnic oziroma iger na srečo v televizijskih programih oziroma v avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo v slovenski medijski zakonodaji ni urejeno. Ureja ga na splošno Zakon o igrah na srečo (ZIS), za nadzor določil je pristojna Finančna uprava RS," so na razlike opozorili na Akosu.
Nadzor nad oglaševanjem alkoholnih pijač izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS).
Na Ministrstvu za finance (MF) so pojasnili, da je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) kot nadzorni organ zavzela stališče, da je za oglaševanje odgovoren organizator dogodka.
"Pri prenosih športnih dogodkov iz tujine dejansko na panojih, zaslonih, športni opremi in drugih predmetih opazi reklame tudi za stavnice, ki so verjetno v nekaterih primerih tudi generalni sponzorji nekaterih prepoznavnih znamk. Vendar pa glede tovrstnega nadzora oglaševanja nadzorni organ nima neposredne krajevne pristojnosti, pri čemer je zavzel stališče, da je za oglaševanje v tem primeru neposredno lahko odgovoren le organizator določenega športnega tekmovanja ali dogodka, ki pa se odvija v tujini. Za nadzor nad tovrstnim oglaševanjem je torej lahko pristojen le nadzorni organ v državi, kjer se ta dogodek odvija," so zapisali na MF.
Kopenska meja = digitalna meja
Glede predvajanja reklam za tuje stavnice v tujih televizijskih programih, ki so del programskih shem slovenskih kabelskih in internetnih operaterjev, pa je pristojnost nadzornega organa tudi v tem primeru omejena in je vezana le na nadzor neposrednega tovrstnega oglaševanja, če bi se izvajalo preko slovenskega televizijskega programa.
"Tovrstnega nadzora ne moremo enačiti z nadzorom nedovoljenega prirejanja iger na srečo preko spleta, kjer lahko nadzorni organ z ukrepi dejansko omeji igranje iger na srečo samo za slovenske rezidente, ki skušajo dostopati do nelegalnih spletnih igralnic iz območja Republike Slovenije preko slovenskih internetnih operaterjev. V kolikor bi namreč nadzorni organ izvedel ukrepe in prepovedal oglaševanje tujih stavnic tuji televiziji, bi to pomenilo, da bi tovrsten ukrep vplival ne samo na omejeno predvajanje programa v Republiki Sloveniji, temveč tudi v drugih državah, kjer se predvaja ta program. To pa pomeni, da bi nadzorni organ presegel svoja pooblastila in na ta način posegel tudi v pristojnost drugih držav," so na MF podrobneje pojasnili omejene pristojnosti našega državnega nadzornega organa na tem področju.
Zakaj se omejujemo?
Slovenski gledalci lahko torej ob spremljanju tujih kanalov vidimo veliko oglasov za alkohol in igre na srečo, oglasna sporočila za produkte teh industrij pa na reklamnih panojih in dresih.
Pritok oglaševalskega denarja od proizvajalcev alkoholnih pijač in ponudnikov iger na srečo bi lahko izdatno izboljšal stanje slovenske davčne blagajne in tudi izboljšal finančno sliko slovenskih športnih klubov. Če je naše občinstvo že sedaj v veliki meri izpostavljeno oglaševanju teh dveh industrij, se postavlja vprašanje, zakaj se na tem področju samoomejujemo.
dezurni@styria-media.si
Ma o reklamah lahko debatiramo. Samo ta žurnal pogledaš koliko zavajajočih reklam ima.