"Zakaj vlada provocira občine?"

V prostorih Narodnega doma v Celju so se sestali županje in župani slovenskih občin. Namen srečanja, ki se ga je udeležila večina slovenskih županov, je bila povsem operativno prevetriti vse težave in ovire, s katerimi se soočajo slovenske lokalne skupnosti ter poiskati konkretne rešitve. Županje in župani so izrazili svoje stališče do zakonodajnih in sistemskih predlogov, ki so pripravljeni ali pa naj bi se v bodoče pripravili.

Srečanja bi se morala udeležiti tudi predsednica vlade Alenka Bratušek, a je ni bilo. Ker se sestanka ni udeležil niti en predstavnik vlade, sta ga protestno zapustila koprski župan Boris Popovič in župan občine Sežana Davorin Terčon. "Ignorantski odnos državnega vrha do lokalnih skupnosti je tako presegel vse meje in še poglobil prepad med aktualno Vlado in župani, ki se na terenu soočajo z življenjskimi zgodbami in težavami današnje gospodarske krize,“ pravijo na Mestni občini Koper.

"To je skrajno nesramno in arogantno," je dogajanje komentiral Popovič. "Kljub temu, da smo si župani vzeli čas, ne glede na vse obveznosti, s katerimi se dnevno soočamo, se dogodka ni udeležil niti en sam predstavnik državnega vrha. Tako ne moremo naprej."

S to potezo je Vlada pokazala, da se sploh ne zaveda razsežnosti današnje krize in da ni pripravljena razumeti, da mora država okrepiti vlogo lokalnih skupnosti, namesto da jih s svojimi ukrepi celo dodatno tlači, še pravijo na koprski občini, predstavniki Skupnosti občin Slovenije pa dodajajo: "Županje in župani in ostali prisotni predstavniki občin na vseslovenskem srečanju občin v Celju zahtevamo, da se predsednica Vlade RS in njen ministrski zbor v najkrajšem možnem času sestanejo s predstavniki občin. Občine se zavezujejo, da bodo na dan sprejemanja zakona o davku na nepremičnine ali na drug primeren dan v organizaciji SOS in ZOS organizirale demonstracije enotnosti in moči lokalne samouprave.“

Nespametno spreminjanje sistema financiranja občin

Župani, ki so se udeležili srečanja, med drugim nasprotujejo posegom v veljavni Zakon o financiranju občin, ki v osnovi spreminjajo temelje sistema financiranja občin. V času, ko pristojno ministrstvo pripravlja strategijo razvoja lokalne samouprave, je spreminjanje sistema financiranja občin nespametno, saj naj bi skozi dogovorjeno in sprejeto strategijo opredelili bodoči ustroj področja in posledično tudi financiranja, menijo.

"Zato pričakujemo, da bo pristojno ministrstvo nadaljevalo s pripravo strategije razvoja lokalne samouprave in skozi to pripravljajo tudi možne modele financiranja občin, ki pa morajo temeljiti na obsegu nalog in pristojnostih, ki jih bodo morale opravljati občine. Predvsem pa, da bo pristojno ministrstvo v bodočem modelu financiranja občin uveljavilo tudi takšne finančne vire, ki bodo avtonomni in ne samo preneseni finančni viri,“ so sporočili s Skupnosti občin Slovenije.

"Gre za dokument centralizacije države"

Župani se prav tako ne strinjajo s predlagana Strategijo razvoja lokalne samouprave, saj  "ni dokument vizije razvoja temveč je dokument oz. izhodišče za popolno centralizacijo države.“ "Takšnemu načinu odločno nasprotujemo in pričakujemo pripravo Strategije razvoja lokalne samouprave, ki bo opredelila temelje dolgoročnega razvoja lokalne samouprave v Sloveniji in v kateri moramo občine aktivno sodelovati.“

Odločno tudi nasprotujejo predlagani uvedbi upravnih okrajev in upravnih enot, saj predpostavlja manjšanje dostopnosti storitev države ljudem v različnih lokalnih okoljih in še dodatno zmanjševanje števila zaposlenih v teh prikrajšanih okoljih.