Komisija je danes zaslišala novinarja Blaža Zgago, ki je pomagal finskemu novinarju Magnusu Berglundu pri iskanju sogovornikov v Sloveniji za finski dokumentarec Resnica o Patrii.
Novinar Blaž Zgaga je na zaslišanju pred parlamentarno komisijo, pojasnil, da so po njegovem vedenju koruptivne prakse na obrambnem ministrstvu od leta 1991 pogoste. Zgaga tudi verjame, da sta s finskim kolegom Magnusom Berglundom dobro opravila svoje delo, saj postopki v zvezi s korupcijo potekajo v treh državah.
Nekdanji novinar Dela in Večera je razložil, da so nakupi zaupne narave izvzeti iz sistema javnega naročanja, tak sistem pa po njegovih besedah dopušča veliko možnosti za korupcijo. Po njegovem "mnenju in vedenju", je šlo v primeru razpisa za nakup oklepnikov 8X8 za razpis, "ki ima katastrofalne posledice za slovensko vojsko". Postopek nakupa je bil po nejgovem mnenju izredno slabo voden in poln nepravilnosti.
S finskim novinarjem Magnusom Berglundom, avtorjem oddaje Resnica o Patrii, v stik stopila maja 2008. Dejal je, da sta preiskovala isto zadevo, vsak v svoji državi, njuno čezmejno sodelovanje pa je vodilo k velikemu uspehu. Lani spomladi je namreč v Ženevi o zadevi Patria predaval na konferenci mednarodne mreže preiskovalnih novinarjev. Spomnil je tudi, da je Berglund eden najuglednejših novinarjev, za oddajo je tudi dobil nagrado.
Med zaslišanjem ga je predsednica komisije Eva Irgl vprašala, ali je on Berglunda vodil po Sloveniji, Zgaga pa ji je odgovoril, naj tovrstnih izrazov ne uporablja, saj je šlo za sodelovanje.
Irglova je Zgago povprašala še, ali je on Berglundu sugeriral, da je tedanji predsednik vlade Janez Janša prejel podkupnino od Patrie, kar je bila tudi ena od navedb v oddaji. Zgaga je pojasnil, da on tega ni storil, je pa prepričan, da je Berglund imel utemeljen razlog, "da je objavil, kar je".
Ker ga je Irglova večkrat vprašala, ali je bil Janša obsojen v zadevi Patria, je Zgaga pojasnil, da novinarji ne pišejo samo na podlagi pravnomočnih sodb. V takem primeru po njegovem mnenju novinarstva ne bi bilo, ampak bi imeli stenografe, ki bi prepisovali sodne odločbe. "Bistvo novinarja je, da obvešča javnost. Ko nekaj izve, mora to preveriti in ko preveri, stoji za objavo," je pojasnil.
Zaradi izteka časa je morala Irglova zaslišanje Zgage prekiniti. Prav tako komisiji danes ni uspelo zaslišati direktor urada za preprečevanje pranja denarja Andreja Plausteinerja. Plausteiner je namreč vlado zaprosil za odvezo varovanja tajnih podatkov, vendar vlada o tem še ni odločila.Za javnost pa je bilo v pretežnem delu zaprto zaslišanje kriminalističnega inšpektorja Igorja Zimiča.
Za poslano depešo izvedel od Fincev
Pred tednom dni sta pred komisijo pričala še odvetnik Miran Kos, ki je zastopal Sistemsko tehniko, in nekdanji pomočnik poveljnika specialne brigade Moris Darko Njavro.
Nekdanji predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je na zaslišanju pred parlamentarno komisijo pred tednom dni pojasnil, da je za poslano depešo izvedel od Fincev. So pa na protikorupcijski komisiji to depešo posredovali uradu za preprečevanje pranja denarja. Po Kosovih besedah jo je direktor urada Andrej Plausteiner pokazal tudi nekdanjemu finančnemu ministru Andreju Bajuku.
