Ljubljana: Za 840 tovornjakov tovora izginilo neznano kam

Policijska uprava Ljubljana v zvezi z gradbenimi, tudi nevarnimi odpadki z območja gradbišča zapora Dobrunje pri Ljubljani, ki so končali na divjih odlagališčih, vodi kriminalistično preiskavo. Preverjajo sume kaznivih dejanj zoper okolje, prostor, naravne dobrine, gospodarstvo in pravosodje, so potrdili policisti.

Kriminalistična preiskava je po navedbah Policijske uprave Ljubljana intenzivna. Kot so pojasnili, so oktobra lani zoper pravno in fizični osebi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. Ker preiskava še vedno poteka, drugih podrobnosti na policiji ne razkrivajo.

Nepravilno odlaganje odpadkov

Iz gradbene jame za zapor Dobrunje je bilo mimo pravil odloženih za 840 tovornjakov gradbenih odpadkov, po 20 do 25 ton na tovornjak. Med njimi je bilo 10 odstotkov nevarnih za zdravje.

Odpadke naj bi razvozili na 32 do 34 lokacij po Sloveniji. V okviru inšpekcijskih postopkov naj bi jih bilo doslej preiskanih in uradno potrjenih šest, skupno pa naj bi zaradi nepravilnega odlaganja teklo 19 inšpekcijskih postopkov.

Saša Despot

Za konzorcij izvajalcev projekta izgradnje novega zapora v sestavi CGP (Dari Južna), Kolektor (Stojan Petrič) in Pomgrad (družina Polanič) so gradbene odpadke odvažali podizvajalci Anton Grandovec, Odpadne surovine, Pangra, Tigrad in Saubermacher. Pri odvozu odpadkov pa naj bi torej prihajalo do številnih primerov odlaganja na črno, da podjetjem ni bilo treba plačevati stroškov za pridobivanje okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj za njihovo odlaganje, sortiranje ter shranjevanje v uradnih centrih za predelavo odpadkov.

Odpadki so pristali v občini Grosuplje

Med katastrskimi občinami, kamor naj bi jih odvažali, so Zagorica, Šmartno ob Savi, Stara vas, Volavje, Podgora, Polica, Želimlje, Potiskavec, Žalna, Trebeljevo. Več omenjenih lokacij leži v občini Grosuplje, zato je decembra na seji o tej problematiki razpravljal tudi grosupeljski občinski svet. Svetniki so izrazili zaskrbljenost nad dejstvom, da so odpadki, med njimi tudi nevarni, pristali v občini.

Zaradi dogajanja so grosupeljski svetniki pozvali občinsko vodstvo, naj pristojne ustanove pozove k izvedbi meritev in sondiranja na spornih lokacijah, občinskemu komunalnem podjetju pa naroči tedensko vzorčenje vode in morebitnih nevarnih snovi v vodnih virih v bližini nezakonitih odlagališč. Vodstvo občine so tudi pozvali, naj zoper povzročitelje in lastnike zemljišč poda kazenske ovadbe zaradi povzročitve hujše nevarnosti za zdravje ljudi, lokacije odlagališč pa primerno označi.

Kazenske ovadbe

Zaradi opisanega ravnanja z odpadki naj bi bilo sicer vloženih že več kazenskih ovadb. Prevoznik Anton Grandovcec naj bi kupe odpadkov z območja zapora brez okoljskega dovoljenja odložil tudi na zasebnem zemljišču v Kukmaki v občini Velike Lašče.

Inšpektorat za okolje in energijo je odgovornim naložil odstranitev teh odpadkov, a podjetja po navedbah portala tega niso izvedla, kot bi morala. Prevozniki naj bi odpadke iz Kukmake namesto v zbirne centre odpeljali drugam, in sicer brez obveznih naprav GPS.

Ponaredili naj bi tudi dokumentacijo, v evidenčnem listu podjetja Saubermacher pa naj bi celo pisalo, da so odpadke vozili na Vrhniko in v Logatec preko Lenarta. Inšpektorat naj bi po navedbah portala ugotovil, da na cilj ni prišla vsaj tretjina odkopanih odpadkov. Inšpektorat je kazensko ovadil Saubermacher, kjer pa trdijo, da niso ponaredili dokumentov, temveč da je prišlo do administrativne napake.

______

Pojasnilo v zvezi s poročanjem o preiskavi odlaganja odpadkov z območja zapora Dobrunje

V povezavi s prispevkom v Žurnalu24 (E-clip), ki povzema vest Slovenske tiskovne agencije Policija preiskuje odlaganje odpadkov z območja zapora Dobrunje, opozarjamo na več netočnih, zavajajočih in nepreverjenih navedb, ki so bile v članku STA povzete predvsem iz objav portala Preiskovalno.si.

Najprej pojasnjujemo, da podatek o 840 vožnjah tovornih vozil (ki ste ga podali tudi v naslovu)  izhaja iz analize podatkov o zgodovini voženj, ki je bila opravljena v okviru inšpekcijskega nadzora Inšpektorata RS za okolje in energijo (IRSOE). Namen te analize ni bil ugotavljanje domnevnega »izginotja« odpadkov, temveč sledenje dejanskim prevozom, opravljenim z gradbišča zapora Dobrunje. Analiza je jasno pokazala, na katere lokacije so bili posamezni prevozi opravljeni, zato trditve, da so odpadki izginili neznano kam, ne držijo.

Dejstvo, da odpadki niso bili oddani pooblaščenemu prevzemniku, predstavlja sum nezakonitega odlaganja odpadkov v naravi, vendar to ne pomeni potrditve prisotnosti nevarnih snovi. Na dveh lokacijah je bila opravljena tudi presoja Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki je pokazala, da kljub posameznim preseženim opozorilnim vrednostim glede na okoliščine ni pričakovati škodljivih vplivov na zdravje ljudi ali okolje ter da okoljska škoda tlom ni nastala.

Postopki za posamezne lokacije in zavezance so še vedno v teku in v različnih fazah ugotavljanja dejanskega stanja, zato jih v tem trenutku ni mogoče podrobneje komentirati ali razkrivati dodatnih informacij. Prav tako ne drži, da bi državni organi lokacije prikrivali zaradi ogrožanja ljudi ali okolja. Lokacij v tej fazi ni mogoče javno razkriti izključno zaradi potekajočih ugotovitvenih in preiskovalnih postopkov, saj bi njihovo razkritje lahko vplivalo na zakonit potek in uspešnost postopkov.

Na podlagi navedenega odločno zavračamo trditve o:

potrjeni prisotnosti nevarnih odpadkov,

»izginulem tovoru«,

prikrivanju lokacij s strani državnih organov.

Barbara Šubic, Inšpektorat RS za okolje in energijo

dezurni@styria-media.si