Če ste zadnje dni brez energije, nerazpoloženi, slabe volje in brez delovne vneme, lahko za to krivite tudi vreme. Daljša obdobja brez sonca namreč močno vplivajo na naše počutje, saj nas prikrajšajo za pozitiven učinek sončnih žarkov. "Sončni žarki na nas ne vplivajo le s tem, da nas spodbujajo, torej le psihično. Njihov vpliv je mogoče zaznati tudi prek finega hormonskega ravnovesja v telesu," pojasnjuje meteorologinja Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje. Naše telo namreč potrebuje sonce tudi zato, da tvori vitamin B. Cegnarjeva pravi, da se v skrajnem primeru pomanjkanje sončnih žarkov lahko odraža tudi na zdravju, a gre v prvi vrsti za psihološki učinek.
Svetloba nujna za dnevni ritem
Pri pomanjkanju sončnih žarkov nam manjka predvsem spodbuda, pravi Cegnarjeva: "Če imamo megleno in oblačno vreme, so vsi vizualni vtisi, ki jih imamo, bolj medli." Pojasnjuje, da sončna svetloba bistveno pomaga tudi pri vzdrževanju dnevnega ritma dejavnosti in počitka. "V krajih, višje proti severu, kjer imajo zelo dolge noči, je statistično dokazano, da imajo ljudje več depresij. Pomagajo jim tako, da jih izpostavljajo svetlobi, ki je po svojem spektru zelo blizu sončni svetlobi," razlaga strokovnjakinja.
Solarij ni primerna pomoč
Na vprašanje, ali si lahko pomagamo tudi s solarijem, Cegnarjeva odgovarja negativno. "Solarij ni priporočljiv iz drugih razlogov. Čeprav ne vsebuje UVB-žarkov, vsebuje UVA-žarke, ki vplivajo na staranje kože," pravi. Dermatologi pri tem opozarjajo še na nekatere druge nevarnosti, zato po mnenju Cegnarjeve svetloba solarijev ni primerna za reševanje težav s pomanjkanjem sonca. Tudi zato, tako Cegnarjeva, ker gre pri tem za vizualni učinek, ki pa ga solarij ne nadomesti.
Krivi tudi krajši dnevi
Pozimi so dnevi krajši, po kotlinah pa se zadržuje megla in nizka oblačnost, kar povzroča, da je še manj sončnih žarkov, ki so tudi šibkejši. "Zato prihaja do zmanjšane delovne vneme in slabšega razpoloženja," pojasnjuje Cegnarjeva.
Pomanjkanje sonca krivo tudi za dodatne kilograme
Cegnarjeva nam je pojasnila, da svetloba usmerja ritem počitka in dejavnosti. Včasih je bila samo naravna svetloba, skozi zgodovino človeštva pa smo si ljudje pomagali z umetnimi viri svetlobe. In ti prav tako pomagajo pri tem, da si umetno prilagajamo obdobja dejavnosti in obdobja počitka. "Ta obdobja krmili hormon melatonin in vemo, da izpostavljanje beli svetlobi povzroči, da nam koncentracija melatonina v krvi upade," pravi Cegnarjeva. Dolga obdobja mračnega vremena po njenem vplivajo tudi na to, da pridobimo kakšen kilogram, saj imamo manj želje po dejavnosti. "Ko pa se dnevi daljšajo, vsi čutimo potrebo, da bi se razživeli, da bi bili dejavni, da bi šli ven. Ravno te spodbude pa nam v takih sivih in temačnih dnevih manjka," pravi poznavalka in dodaja, da lahko svetlobo le deloma nadomestimo s tem, da razsvetlimo sobo. A tudi rumena svetloba luči svetlobe sonca ne nadomesti v celoti.
Valjda.
http://www.uporabi.net/
Najlažje je pa za vse neuspehe, slaba počutja in celo kilograme, obtožiti nekaj na kar se ne da vplivati. Da se ja komu ne bi bilo treba kaj potruditi, kaj narediti za zdravje, za dober spanec in proti odvečnim kilogramom.… ...prikaži več Ne slovenčki, lepo se zleknite v fotelj, vse štiri od sebe, obtožite vreme in se sami sebi smilite. Je udobneje kot pa se premakniti in kaj zase narediti.