“Ne vem več, kaj naj naredim,” pravi bralec, ki mu je zaradi sosedovega prekritja Hruševskega potoka zalilo klet.
Sanacija ga je že stala 2.570 evrov, sanirati pa bo moral še steno ob stopnišču in stopnice. Prvo pritožbo na inšpektorat za okolje je zato poslal že avgusta lani, drugo dva meseca pozneje, inšpektorica za okolje pa je nato marca letos sosedu le odredila, naj odstrani prekritje potoka, in sicer do konca marca. Tega do zdaj ni storil.
Brez vodnega soglasja
Ko je inšpektorica opravila nadzor, je namreč ugotovila, da je sosed “brez vodnega soglasja prekril Hruševski potok” v delu, ki poteka skozi njegovo zemljišče, da bi si uredil prehod čez potok. Ker sosed inšpekcijske odločbe ni izpolnil in se nanjo ni pritožil, je inšpekcija začela izvršilni postopek.
“V sklopu tega je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, na katerega pa se je pritožil,” so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO). Kot razlog je navedel, da je naknadno ugotovil, da vodotok (zacevitev tega je predmet inšpekcijskega postopka) v veljavnem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana sploh ni evidentiran. Ali je njegova pritožba utemeljena, bo odločilo MKO. Če bo ugotovilo, da ni utemeljena, bo inšpekcija zavezanca z denarno kaznijo prisilila k izpolnitvi inšpekcijske odločbe, so napovedali. Kolikšna naj bi bila ta kazen, niso sporočili.
Sosed je, sam pa ne sme
Na vprašanje, kaj naj bralec v tem času do odločitve ministrstva stori, da ne bi imel še večje škode, so na MKO odgovorili, da inšpektor škode v inšpekcijskem postopku ne ugotavlja, ker za to ni pristojen.
Bralec je med čakanjem na odločitve inšpekcije in ministrstva tudi prosil, ali lahko sam tako kot sosed zacevi potok na svoji parceli, vendar so mu rekli, da mu tega ne bodo dovolili, ker je bil leta 2003 sprejet zakon, ki ne dovoli premika potoka ali njegove zacevitve.
