Posledice visokih temperatur in pomanjkanja padavin v juliju so v tem trenutku opazne predvsem na lahkih, prodnatih in plitvih tleh, opozarjajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Nadaljevanje vročinskega vala do konca prve polovice avgusta bo imelo katastrofalne posledice za letošnjo in prihodnjo sadjarsko letino.
Najbolj prizadeta koruza
Na nekaterih poljščinah in na travinju je že nastala nepopravljiva škoda, opozarjajo v zbornici. Od poljščin je najbolj prizadeta koruza, saj so neugodne vremenske razmere nastopile prav v času cvetenja. Koruza ne bo dosegla normalne višine, na peščenih tleh ne bo niti oblikovala storžev. V zbornici ocenjujejo, da bo posledično pridelek tudi do 50 odstotkov manjši.
Krme tudi do 70 odstotkov manj
Močno je prizadeto tudi travinje. Kmetje bodo težko pridelali zadostno količino voluminozne krme, saj je suša na travnikih povzročila izpad ene do dveh košenj. Izpad pridelka ocenjujejo v povprečju na okoli 30 odstotkov, v nekaterih predelih do 70 odstotkov. Trenutno zaradi sušnih razmer ni mogoča setev krmnih dosevkov, ki bi nadomestili izpad pridelka.
Visoke temperature so povzročile precej škode pridelovalcem zelenjave. Listi in plodovi so ožgani in prisilno dozorevajo. V nenamakanih nasadih bodo pridelki nižji vsaj za 30 odstotkov (čebula, zelje, cvetača, fižol).
Plodovi prisilno dozorevajo in so manj kvalitetni
Posledice suše in visokih temperatur se kažejo tudi v nasadih vseh sadnih vrst. Največ škode je na jagodičastem sadju, kjer so plodovi neprimerno dozoreli in slabše kakovosti. Pri koščičastem sadju, predvsem breskvah, so plodovi drobni, prisilno dozorevajo, so slabše obarvani in z manj sladkorja. Na pečkatem sadju se kažejo znaki opeklin.
Vinska trta je na sušo sicer precej odporna, vendar se ponekod v Slovenski Istri in v Podravju že kažejo vidni znaki pomanjkanja vode. Listi venijo, bledijo in odpadajo, še opozarjajo na zbornici.
Svoje dodalo tudi ponedeljkovo neurje
Poleg suše je precej škode na kmetijskih objektih in površinah naredilo tudi ponedeljkovo neurje, ki je poškodovalo posevke poljščin, sadovnjake, močan pa je tudi osip še dozorevajočega sadja. Škoda je nastala tudi v vinogradih z lomljenjem rozg in v vrtnarstvu, kjer so prizadeti predvsem visok fižol, pozne kapusnice in paprika.
