Soočili so se kandidati za župana Ljubljane, ki niso mogli mimo zadolževanja mesta. Kot je prepričan Glavan, je treba zniževati dolg v mestni blagajni, zavzema pa se za gradnjo le nujno potrebnega. Jazbinšek je opozoril, da se Ljubljana letos zadolžuje za toliko, kolikor plačuje dolgove za nazaj, in poudaril potrebo po uravnoteženosti proračuna. Tudi po Jarhovem mnenju zadolževanje ne pride v poštev, saj je že zdaj preveliko, rešitev pa vidi v partnerjih, ki bodo ponudili zaposlitve z dodanimi vrednostmi.
Če bi želeli ves dolg vrniti, bi morali v dveh letih ustaviti vse investicije, je dejal Janković, ki se zavzema za javno-zasebna partnerstva in evropska sredstva. V zvezi z evropskimi sredstvi je Kucler Dolinarjeva opozorila na problem premajhnega črpanja le-teh, pri kreditih pa je treba po njenem iskati možnost podaljšanja ročnosti. Tako ona kot Rožej podpirata sodelovanje z zasebnimi partnerji, vendar slednji opozarja, da ti ne stojijo ravno v vrsti.
Glede evropskih sredstev Rožej poudarja, da je Ljubljana doslej zanje prosila le pri manjših projektih, treba pa se je lotiti večjih. Da je treba denar v mestno blagajno pripeljati z investitorji in evropskimi sredstvi, meni tudi Škerl, ki poudarja, da jih je treba nameniti za razvoj gospodarstva in da mesto novih kreditov na kratki rok ne bi preneslo.
Izpostavili tudi problem (praznih) stanovanj
Ob vprašanju, kaj je treba v Ljubljani nemudoma narediti, je večina izpostavila predvsem dokončanje izgradnje kanalizacijskega omrežja v prestolnici.
Problem praznih stanovanj, ki naj bi jih bilo v Ljubljani okoli 26.500, bi nekateri kandidati rešili predvsem z obdavčitvijo. Rožej in Škerl sta opozorila, da je to treba narediti na ravni države. Z obdavčitvijo se strinja tudi Janković, ki meni, da bi s povečanjem ponudbe stanovanj cena padla.
Kucler Dolinarjeva predlaga oblikovanje fonda stanovanj z ugodnimi najemninami predvsem za mlade družine, uvedbo stanovanjskega sklada podpira tudi Jazbinšek. Glavan meni, da se je v Ljubljani preveč gradilo, predvsem v industrijskem delu, Jazbinšek pa je opozoril, da so vsi stanovanjski skladi gradili tržna stanovanja in ne neprofitnih, ki bi bila cenejša. Jarh bi uvedel moratorij na gradnjo, dokler so stanovanja še prazna.
