Obalno-kraška: 41
Ljubljanska: 37
Goriška: 29
Podravska: 20
Jugovzhodna Slovenija: 18
Spodnjeposavska: 18
Koroška: 18
Savinjska: 17
Notranjsko-kraška: 16
Gorenjska: 14
Zasavska: 13
Pomurska: 9
"Zadeva je zelo zaskrbljujoča. Čebelarska zveza pripravlja obsežno akcijo ozaveščanja javnosti, s katero lahko vsi skupaj storimo nekaj, da bo izgub čim manj. Že Einstein je dejal, da bo človek preživel le še štiri leta po tem, ko bo čebela izginila z obličja Zemlje. Bojimo se, da nam kakšno leto že teče," svari Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije.
Katastrofalne izgube
Nacionalni inštitut za biologijo na Čebelarskem posvetu je namreč med 500 čebelarji izvedel anketo o izgubah čebel v obdobju 2009–2010. Najvišje izgube so zabeležili v Obalno-kraški in Ljubljanski regiji, v neposredni okolici Ljubljane z njenim zahodnim delom pa so povprečne izgube dosegle skoraj 50 odstotkov.
Večina čebelarjev je družine izgubila pozimi. 63 odstotkov čebelarjev je opazilo panje brez čebel, 93 odstotkov pa jih je potrdila, da so propadle družine imele zadovoljive zaloge hrane. V Sloveniji smo v zadnjih treh letih izgubili preko sto tisoč čebeljih družin, so sporočili s Čebelarske zveze Slovenije.
Poziv vrtičkarjem
"Izgube bi lahko preprečilo le skrbno ravnanje z našim planetom na vseh področjih. Želimo opozoriti tudi vrtičkarje, saj so okrasne rastline velik problem, ki na prvi pogled ni viden, toda dolgoročno na čebele resno vpliva. Problem so tudi stoječe vode, ki jih čebele potrebujejo, toda ravno v njih obstaja največja možnost okužb," pravi Noč, ki dodaja, da se moramo ljudje zavedati, da je čebela najboljša opraševalka sadnega drevja in da so v tem primeru tudi pridelki bistveno bolj kakovostni.
Nov pogin čebel
V naselje Kokolajnjščak v občini Sveti Jurij so prišli strokovni sodelavci Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, NVI enota Murska Sobota in veterinarski inšpektor ter policija, ker so čebelarji pred dvema dnevoma opazili pogin pašnih čebel na širšem območju. Še vedno ugotavljajo vzrok pogina čebel.
