Plačna reforma za zaposlene v javnem sektorju je ve veljavo stopila v začetku lanskega leta. Funkcionarji zakonodajne in izvršilne veje oblasti so bili iz plačne reforme sprva izvzeti, poslancem, ministrom, državnim sekretarjem, državnim svetnikom in predsedniku vlade se tako plače zvišajo po koncu mandata aktualne vlade. Vlada Roberta Goloba se je s tem izognila očitkom, da so si s plačno reformo povišali plače.
Plača se jim bo do leta 2028 povišala štirikrat
Aprila se bodo plače javnih uslužbencev uskladile z inflacijo v višini 0,9 odstotka, višje zneske na račun plačne reforme pa bodo funkcionarji izvršilne in zakonodajne veje oblasti prejeli prvič 1. junija letos. Plače se jim bodo zvišale še trikrat, decembra letos, julija prihodnje leto in januarja 2028. Njihove plače bodo tako v začetku leta 2028 glede na danes višje za od 45 do 55 odstotkov.
Najvišjo plačo prejema predsednik oziroma predsednica državnega zbora. Trenutno se to mesto nasmiha poslancu NSi Janezu Ciglerju Kralju, več tukaj. Preračunano z aprilsko uskladitvijo z inflacijo bo plača predsednika državnega zbora znašala 7.136 evrov bruto, januarja 2028 pa več kot 8.900 evrov bruto.
Osnovna bruto plača poslanca v najnižjem razredu je doslej znašala 4.150 evrov, najvišja poslanska plača pa 5.461 evrov bruto. Najnižja poslanska plača se bo sprva dvignila na 4.971 evrov, najvišja pa na 6.342 evrov bruto, po leta 2028, ko bodo deležni še zadnjega povišanja, pa se bosta ta dva zneska predvidoma ustavila pri 6.430 oziroma 7.908 evrih bruto.
Poleg osnovnega plačnega razreda na višino izplačila vplivajo še dodatek za delovno dobo in dodatne funkcije v parlamentu.
V odhajajočem sklicu državnega zbora je najvišjo plačo prejemala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič s približno 6.500 evri bruto mesečno, sledili je še podpredsednik DZ Danijel Krivec z dobrimi 5.900 evri bruto, vodji največjih poslanskih skupin Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in Jelka Godec (SDS).
Druge ugodnosti
Poslanci imajo poleg osnovne plače pravico tudi do mesečnega pavšalnega zneska za prevoz, ki je odvisen od oddaljenosti njegovega stalnega prebivališča. Ta lahko znaša od 500 evrov za razdaljo do 50 kilometrov od državnega zbora in do 800 evrov za razdaljo več kot 150 kilometrov. Prejemajo lahko tudi nadomestilo za ločeno življenje v znesku 177 evrov. Ta dodatek pripada poslancem, če je razdalja do doma oziroma bivališča ožje družine več kot 70 kilometrov.
Višje plače bodo dobili tudi funkcionarji izvršilne veje oblasti. Predsednik vlade, ki je plačno izenačen s predsednikom državnega zbora, bo 1. junija letos prejel 7.136 evrov, z zadnjim povišanjem leta 2028 pa bo dosegel najmanj 8.900 evrov bruto. Osnovne palče minisztrov se gibljejo med 5.461 in 5.907 evri bruto, bodo junija startali z višjimi izhodišči, ki bodo od 6.259 do 6.712 evrov bruto. Znatno povišanje čaka tudi državne sekretarje, njihove osnovne plače ne bodo več nižje od 5.560 evrov bruto.
Državni zbor ima za poslance, ki ne živijo v Ljubljani na voljo tudi 49 stanovanj, najemnine znašajo od približno 120 do 400 evrov mesečno. Poslanci imajo na voljo tudi službena vozila, telefone in računalnike. Stroški mobilne telefonije so kriti do 600 evrov letno, pri vodilnih funkcijah še več, predsednik državnega zbora ima vozilo z voznikom, ostali zagotovljena parkirišča. Imajo še 40 dni dopusta in možnost nadomestila za določen čas po koncu mandata v višini 80 odstotkov plače.
Za kruhoborce bodo...predčasne volitve.....
Klinčevi gnoji.
Ni jasno, zakaj se nabija o plačah. Toliko zasluži vsak malo boljši obrtnik pa še marsikdo drug. Niso problem plače. Problem je nesposobnost tistih, ki jih dobivajo vask mesec in delajo škodo. Dolgotrajna oskrba na primer, se sesuva vsak teden… ...prikaži več bolj in kmalu ne bo ostalo nič. In kaj ima pei tem plača Maljevca, ki je kriv za to. Nič. Ne bi ga smelo biti pa je. To je problem.