Boštjan Šefic, vodja Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, je obiskal naselje Struge. Pred tem so skupaj s predstavniki Državne tehnične službe in županom občine Luče Klavdijem Strmčnikom v sredo govorili o možnih rešitvah za prebivalce naselja Struge.
Šefic je povedal, da končna odločitev o selitvi Strug še ni sprejeta, čaka se še na dokončno preučitev plazu. A plaz, s katerim se ukvarjajo, je nedvomno nevaren, je dodal. Prva skrb je varnost prebivalcev. Pozvali so jih, da premislijo o preselitvi.
Počakati bo treba na dodatno analizo bližnjega plazu, za katerega strokovnjaki ne morejo zagotoviti, da se v prihodnje ne bo sprožil.
Naselju sicer grozita dva plazova, ki bi lahko zaprla tudi glavno cesto do Luč in Solčave.
Na terenu deluje tudi državna tehnična pisarna, ki je predlagala nekatere ukrepe - denimo to, da se ogrožene hiše vsaj delno sanira, da ne pride do dodatnih poškodb. Strošek tovrstne hitre sanacije naj bi bil 80 tisočakov.
Stanje na terenu bo preverila tudi Direkcija RS za infrastrukturo, organizirajo pa tudi obisk geologov, ki bodo krajanom razložili, kaj je problematično pri tem plazu, je pojasnil Šefic. Vsak lastnik hiše bo dobil elaborat, kjer bo videl, kakšno je stanje njegove hiše, kaj bi bilo treba postoriti, kakšni so stroški.
Je pa Šefic zatrdil, da bodo končno odločitev sprejeli v dogovoru s prebivalci. "Iluzorno je pričakovat, da nekdo pride in reče, jutri ste preseljeni in to je edina možnost," je pojasnil in dodal, da so sicer prebivalcem "zelo jasno povedali, da predlagamo takojšnjo preselitev".
Zagrozili z nepokorščino
Zaradi pomanjkanja odgovorov so prebivalci Strug sredi oktobra zagrozili z državljansko nepokorščino in zaprtjem državne ceste proti Solčavi oziroma Logarski dolini. "Vsa naša prizadevanja za rešitev naselja Struge, sanacijo plazu, reke Savinje in s tem naših hiš so naletela na gluha ušesa," so zapisali. "V naših domovih se še vedno nahaja ogromna količina vlage, hiše so še vedno spodjedene od vode, zasilni vodovod bo ob nizkih temperaturah zamrznil, v notranjosti hiš čedalje bolj odpada omet, ploščice, vlaga načenja stabilnost oz. statičnost hiš, v nenaseljenih hišah je mesto duhov," so opozorili.
V nekaj minutah ostali brez vsega
Da se bo uresničil najbolj črn scenarij, si ob napovedi vremenoslovcev, da v začetku avgusta nad naše kraje prihaja "izreden dogodek", ni mislil nihče. Fronta se je nad našimi kraji zadržala skoraj 36 ur, od noči na petek pa vse do sobote dopoldne. "Glavnina padavin je bila zvečer in v noči na 4. avgust, ko je v obnavljajočih se nalivih od zahodne Slovenije proti Koroški in severu Štajerske padlo ogromno dežja. Do 8. ure 4. avgusta smo v 24 urah na posameznih merilnih mestih izmerili več kot 200 mm dežja in skoraj povsod v pasu od Zgornjega Posočja in območja Idrije proti vzhodu-severovzhodu, do Dravske doline, več kot 100 mm dežja," so v poročilu o vremenskem dogajanju med 3. in 6. avgustom zapisali na Agenciji RS za okolje.
Narasle reke so zalivale hiše, podivjali so hudourniki, utrgali so se številni plazovi. Posnetki iz zraka pokažejo razsežnosti katastrofe, ki smo ji bili priča. Ljudi so s prizadetih območij reševali s helikopterji. Številni so več dni ostali odrezani od sveta, saj je odneslo ceste.
Ljudje so v trenutku ostali brez vsega. "Voda je v nekaj trenutkih narasla na 80 centimetrov," nam je o dogajanju tistega usodnega dne pripovedovala ena od oškodovank.
Na žalost je vremensko dogajanje zahtevalo smrtne žrtve. Umrlo je pet ljudi.
Ljudje ostajajo brez odgovorov
Posledice avgustovske ujme po državi še niso odpravljene. Dela na vodotokih še niso končana, prav tako še vedno ni jasno, kako bodo pristojni pristopili k reševanju težav na plazovitih območjih. Za prebivalce prizadetih območij pa je zagotovo bil najbolj mučen del čakanje na odločitev stroke in politike glede tega, ali lahko začnejo z obnovo poškodovanih hiš ali pa bodo morali svoje domove za vedno zapustiti.
Prebivalka Letuš, s katero smo govorili pred kratkim, je kot glavno težavo izpostavila prav tavanje v temi. Kot nam je povedala, se trenutno obnaša tako, kot da bo še naprej živela v domači hiši. "Jaz obnavljam, kot da bom ostala, da bom lahko kolikor življenja še imam, živela dostojno življenje," nam je povedala.
Čiščenje blata po poplavah v Medvodah
Milijarde za obnovo
Stroški sanacije po poplavah bodo zelo visoki. Poplave in plazovi so prizadeli 183 občin, od tega 104 močno. Skupno je bilo prizadetih 17.203 km2 površine. Skupna ocena neposredne škode naravne nesreče in posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje znaša približno 9,9 milijarde evrov. Obnova bo trajala več let.
Vlada je ustanovila Delovno skupino za koordinacijo obnove po poplavah, katere naloga je operativno usmerjanje, koordinacija in vodenje izvajalcev veljavnih ukrepov in nalog pri sanaciji. Skupino vodi Boštjan Šefic. Pri oblikovanju ukrepov na področju obnove vladi svetuje Svet Vlade Republike Slovenije za obnovo, ki mu predseduje dr. Marjan Pipenbaher.V Ljubljani je bila vzpostavljena Državna tehnična pisarna, katere naloga je glede na stanje na terenu pripraviti operativni načrt. V začetku oktobra je delo začela tudi tehnična pisarna v Črni na Koroškem, predvidena pa je tudi vzpostavitev tehnične pisarne v Savinjski dolini.
Z interventno zakonodajo je vlada omogočila izvedbo ukrepov za pomoč prebivalcem, gospodarstvu in občinam ter sanacijske in preventivne ukrepe. Do vključno 19. Oktobra 2023 je bilo po podatkih vlade iz državnega proračuna izplačanih 254,7 milijona evrov za pomoč in sanacijo posledic poplav.
Vlada bo v soboto obiskala Savinjsko regijo, kjer bodo v Žalcu imeli sejo vlade. Pred tem se bo predsednik vlade sestal z županom občine Braslovče Tomažem Žoharjem, s katerim si bodo ogledali morebitne lokacije za nadomestitvene gradnje v Rakovljah.
Prebivalci Strug...3 hise so že leta tam, preostale so pa bile zgolj vikendice na zacetku, kasneje so to povečal, pozidal,.. in ko so v dedovanju prevzel otroci so po se enem nasem brilijantnem zakonu ti otroc to uspel zlegalizirat in… ...prikaži več spremenit v stanovanjski objekt...leta kasneje pa smo kjer smo.
Leon kdo pa je spremenil namembnost zemljišč iz poplavnega območja v zazidalno območje,ljudje so nasedli zdaj pa so drhal-drhal moraš iskati precej v išje in drhal si tudi ti!
Ubogi ljudje! Brez streh nad glavami, brez odgovorov, zavarovalnice jih nategujejo, odgovorni prav tako. Ljudi, ki smo denar darovali, nas pa tudi zanima kje je, za kaj se bo porabil, a tudi mi odgovorov še nismo dobili.