Prvak opozicije in predsednik SDS Janez Janša je tožbo proti Slavku Ziherlu, članu LDS, v kateri je zahteval umik njegove izjave, javno opravičilo in objavo sodbe, vložil aprila 2009.
Po besedah sodnika Aljoše Žorža sta stranki oblikovali izjavo, v kateri piše, da Ziherl izjave ni podal z namenom razžalitve Janeza Janše, ampak z namenom kritike predsednika vlade Boruta Pahorja v zvezi z imenovanjem Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca za zunanje zadeve. Po Ziherlovem mnenju Pahor namreč s to potezo ni ravnal v skladu s predvolilnimi obljubami, zlasti z obljubo po spremembi načina vladanja.
Pojasnil, v kakšnem kontekstu je podal izjavo
V poravnavi je Ziherl pojasnil, v kakšnem kontekstu je bila izjava dana. Kot je povedal Ziherl, je v poravnavi pojasnil, v kakšnem kontekstu je bila izjava ob odstopu z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje dana. Dodal je, da to sicer ne pomeni, da je on izjavo preklical. Stranki sta se sicer dogovorili, da ne bosta vsebinsko komentirali poravnave.
Ker se ni opravičil, ga je tožil
Ziherl je ob svojem odstopu z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje decembra 2008 zapisal, da je vzrok za njegov vstop v politiko to, da je Janez Janša s svojim načinom vladanja ogrožal občečloveške vrednote. Ker se za izjavo Janezu Janši ni opravičil in ni preklical svoje izjave, je Janša vložil tožbo, v kateri ga je obtožil najhujših ravnanj zoper človeštvo. Šlo naj bi za hudo obtožbo brez kakršne koli podlage v dejstvih, katere edini cilj naj bi bila diskreditacija in razžalitev tožnika.
Ziherl je po vložitvi tožbe odgovoril, da o hudodelstvih zoper človečnost lahko govorimo le tedaj, kadar gre za množično poškodovanje nekaterih najvišjih pravnih vrednot. Če bi ga Janša vprašal, katere občečloveške vrednote naj bi po njegovem mnenju ogrožal, "bi mu z veseljem povedal", kako je ves svoj mandat ravnal zoper vse tiste institucije, ki te vrednote varujejo, je takrat menil Ziherl.
