Sredi januarja se v tropskem Pacifiku dogaja pomemben premik, ki bo v naslednjih mesecih vplival na vreme po vsem svetu, tudi pri nas v Sloveniji. Gre za pojav znan kot La Niña, hladno fazo cikla El Niño – Southern Oscillation (ENSO), ki je v zadnjih mesecih 2025 vztrajal, a zdaj kaže jasne znake oslabitve in skorajšnjega konca.
La Niña se pospešeno končuje, zaradi česar lahko v januarju in februarju pričakujemo prehod k bolj tipičnemu, spremenljivemu zimskemu vremenu. To pomeni velika nihanja temperature – od toplih dni z jugozahodnikom, ki prinašajo dež in rosenje na Primorskem ter meglo v notranjosti, do hladnejših vdorov z vzhoda ali severa, ki lahko prinesejo sneg.
Kakšna pomlad nas čaka?
Vremenoslovci na Neurje.si napovedujejo, da bomo letos imeli dinamično pomlad z izmenjavo toplih in vlažnih zračnih mas z juga ter občasnih hladnejših vdorov z vzhoda ali severa. Temperature bodo v povprečju rahlo nad normalo, padavine nekoliko povečane, vreme pa zelo nestabilno s hitrimi prehodi med sončnimi in deževnimi obdobji.
Naslednji teden bo hladen
Na severovzhodu države bo še naprej prevladovalo zimsko vreme. Temperature bodo v tej regiji ostale pod lediščem oziroma blizu njega, pri čemer bodo nočne temperature še posebej nizke. Hkrati pa se drugod po državi razvija izrazitejša odjuga. Ta je najbolj opazna v južnem in osrednjem delu države, kjer bodo dnevne temperature vztrajno presegale 0 °C in povzročale taljenje snežne odeje.
Jutri bo v zahodni, južni in deloma osrednji Sloveniji večinoma oblačno, nekaj sonca bo na severu in vzhodu Slovenije. Ponekod bo lahko rosilo ali rahlo deževalo, ponekod bo pihal jugozahodni veter, najvišje temperature bodo na severu med 0 °C in 5 °C, drugod med 7 °C in 12 °C.
"Smer in jakost vetra bosta pomembno vplivali na prostorsko razporeditev temperature. Jugozahodni veter, ki prinaša toplejši in bolj vlažen zrak s Sredozemlja, ne bo segal v vse predele enakomerno: od jugozahoda proti severovzhodu bo njegova prodornost omejena, tako da zaščitena in zavetrna območja ne bodo občutila njegovega vpliva. Posledično so možna velika prostorska temperaturna odstopanja," še napovedujejo.
Do nedelje bo iz Sredozemlja dotekal razmeroma vlažen in topel zrak. Ta dotok bo v zahodnih, južnih in osrednjih krajih privedel do povečane oblačnosti in s tem manj sončnega obsevanja. V teh regijah bo oblačnost prinašala občasno rosenje ali rahel dež, večinoma v obliki manjših padavin. Na severu in vzhodu bo oblačnosti manj in sončnega obsevanja nekoliko več. Kjer bo prevladovala oblačnost, bodo temperature ostale nad lediščem.
V soboto bo še naprej oblačno vreme in hladneje, le na Primorskem se bo ob šibki burji postopno zjasnilo. Tudi ponekod drugod bo pihal šibak vzhodni veter, najvišje temperature bodo med 0 °C in 5 °C, na Primorskem do 14 °C.
Anticiklon bo prinesel izrazito ohladitev
Ob koncu tedna se bo iz zahodne Rusije nad območje Alp razširil obsežni anticiklon. Ta anticiklon bo vzpostavil stabilno visokotlačno območje z močnejšo subsidenco in zmanjšano oblačnostjo po zalednih legah ter spremenil smer in strukturo advekcije zraka. Z vzhodne smeri bo v nižjih plasteh atmosfere začel pritekati mrzel polarni zrak. Zaradi šibke vertikalne mešanosti, značilne za visok tlak, se bo hladen zrak v dolinskih in nizko ležečih predelih poglabljal in lahko povzročil jutranje temperaturne inverzije.
To pomeni izrazito ohladitev v nočnem in jutranjem obdobju v odprtih in zavetrnih legah ter pojav nizke oblačnosti ali megle v kotlinah in ob rekah, kjer se bo zrak kondenziral. Na višjih nadmorskih višinah in izpostavljenih legah bo prevladovalo suho in jasno vreme ter nekoliko toplejše, verjetnost za padavine pa je zelo majhna.
V ponedeljek se bo tudi ponekod v notranjosti delno zjasnilo, na Primorskem bo še pihala šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med -2 °C in 1 °C, na Primorskem do 10 °C.
Proti koncu naslednjega tedna pa se bo povečala verjetnost padavin. Možen je tudi vdor hladnejšega celinskega zraka iz severozahoda, hkrati pa to omogoča tudi bolj prožno prodiranje atlantskih motenj v smeri Sredozemlja. Zaradi te interakcije med nasprotujočima se zračnima masama lahko pride tudi do intenzivnejših padavinskih epizod. "V preteklosti so podobne sinoptične postavitve v Sloveniji sprožile tudi obsežnejše snežne pošiljke," so zaključili vremenoslovci na Neurje.si.
