"Naslednjo vojno imamo lahko v naši soseščini"

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v pogovoru za STA izrazila upanje, da bi čim prej prišlo do konca vojne v Ukrajini. Napovedala je obisk Berlina, kar bo konkreten znak vračanja med jedrne države EU. Želi si dobrih odnosov s Hrvaško, ki pa bo težko že kmalu prišla v schengen. Veleposlaniki, ki jih je nastavila Janševa vlada, bodo ostali na položaju.

"Želim si, da bi Slovenija z zunanjo politiko okrepila svoj ugled kot verodostojna država, zavezana evropskim vrednotam, spoštovanju ustave, pravne države, demokracije. Želim voditi zunanjo politiko v smer jedrnih držav EU. Tudi v smislu, da smo dostojni v komuniciranju, spoštljivi do vseh partnerjev. Zdi se mi, da smo imeli v zadnjih letih preveč ponesrečene, žaljive komunikacije, tudi diskreditacij in nepotrebnih konfliktov," je povedala o tem, kakšno zunanjo politiko bo vodila.

"Zelo sem vesela, da bo moj prvi dvostranski obisk v Berlinu. S tem izpolnjujem napoved, da si želimo krepiti sodelovanje na osi Berlin, Pariz in Rim. Prihodnji petek bom na obisku pri nemški zunanji ministrici Annaleni Baerbock. Ta teden sem imela dvakrat priložnost govoriti tudi z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Naslednji mesec pride na obisk v Ljubljano italijanski zunanji minister Luigi Di Maio. To so vse priložnosti, ki se odpirajo, da s temi ključnimi državami v Evropi, ki so tudi temelj naše evropske skupnosti, krepimo sodelovanje." V stiku je bila tudi s francosko zunanjo ministrico, beseda pa je tekla o stanju na Zahodnem Balkanu. Slovenija je po njenih besedah zavezana multilateralizmu in se želi umakniti avtoritarnim režimom ter premakniti k politiku kulture miru. 

Saša Despot

Pogreša pogovore o tem, kako nadaljevati pogajanja

Na očitke opozicije, da ni jasnih stališč Slovenije do vojne v Ukrajini, odgovarja: "Za rusko agresijo v Ukrajini ni opravičila in nihče ne more nasprotovati temu, da Slovenija pomaga s sankcijami znotraj mednarodnih organizacij. Raznolika stališča glede Ukrajine pa vidim kot priložnost, da lahko povemo svoje mnenje in skozi to iščemo skupne rešitve."

Slovenija je po njenih besedah Ukrajini doslej zagotovili za več kot tri milijone evrov humanitarne pomoči in skoraj sedem milijonov evrov vojaške pomoči. Želi si, da bi čim več naredili zlasti pri humanitarni in razvojni pomoči in pri povojni obnovi Ukrajine.

"V vseh državah je sicer čutiti, da se že odpirajo dileme glede učinkovitosti sankcij. Ni tudi nobenih analiz, kako sankcije vplivajo na evropsko gospodarstvo. Po našem strateškem svetu sem predlagala, da zaprosimo Evropsko komisijo, naj opravi takšno oceno, še preden gremo v pogovore o sedmem paketu sankcij," je povedala in dodala: "Na evropski ravni sicer pogrešam bolj poglobljeno strateško razpravo o tem, kako bi lahko obe strani spravili za pogajalsko mizo. Bolj ali manj se pogovarjamo o sankcijah in posledicah, bistveno manj pa o tem, kaj bo, ko bodo vse možnosti sankcij izčrpane."

Ukrajina in Moldavija sta dobili status kandidatk za članstvo v EU, še vedno pa ostaja odprto vprašanje Zahodnega Balkana, ki je za Slovenijo strateškega pomena. "Zahodni Balkan je namreč že postal poligon za različne geopolitične interese in postaja tudi vse bolj varnostno tveganje. V tem kontekstu razumem tudi jezo, razočaranje, frustracije ljudi na Zahodnem Balkanu, ker EU v procesu širitve izgublja verodostojnost," je povedala Tanja Fajon. "Če ne bomo pokazali jasno in iskreno naše zaveze Zahodnemu Balkanu, se bojim, da imamo lahko naslednjo vojno v naši neposredni soseščini."

Za krepitev dobrososedskih odnosov

Julija se bo Fajonova odpravila v Zagreb, kjer se bo srečala s tamkajšnjim zunanjim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom. "Delovala bom v smeri krepitve dobrososedskih odnosov in reševanja odprtih vprašanj. Res je, Slovenija ne namerava odstopiti od implementacije arbitražne razsodbe. Si pa želim dati na mizo odprta vprašanja in videti, kje je mogoče narediti kak premik," je povedala.

Slovenija si želi, da bi Hrvaška čim prej postala članica schengenskega območja, vendar soglasja med državami za zdaj ni. Izpostavila je tudi, da je potrebna prenova pravil v območju schengna, da bo ta lahko normalno deloval in se nato širil. 

Veleposlaniki ostajajo

Na ministrstvu so pregledali postopke zadnjega vala imenovanj veleposlanikov in se pogovorili z vsemi, ki so pri tem sodelovali. Postopke imenovanja bodo izpeljali do konca, saj ni pravne podlage, da bi jih kjerkoli umaknili. "Smo pa uspeli podaljšali za eno leto mandat veleposlaniku v Moskvi in poslati nazaj veleposlanika v Kijev. Vlada pa je pred kratkim podprla tudi odpoklic veleposlanika v Ankari Primoža Šeliga zaradi kršitev zakona o zunanjih zadevah," je dodala.

Saša Despot

Sodelovanje znotraj koalicije je dobro

"Po prvih treh tednih dela v vladi je energija zelo dobra. Na sejah vlade smo zelo aktivni, še posebej, ker smo prevzeli mandat v težki situaciji, energetski draginji, sredi vojne v Ukrajini. Trenutno ocenjujem delo vlade kot zelo pozitivno in tudi naše sodelovanje znotraj koalicije je zelo dobro," je dejala Tanja Fajon. 

Poskuse opozicije za blokado širitve vlade je označila za "grde in nepotrebne poskuse blokiranja dela pri ambicioznih ciljih, od podnebnih sprememb do medgeneracijske prihodnosti. Če se bo izkazalo, da gremo zaradi zakona o vladi v zakonodajni referendum, bomo pač šli po tej poti, ampak na koncu sem prepričana, da bomo prišli do vlade z 20 ministri, kot smo si zadali".

Sprašuje se, koliko ima opozicija "iskrenih namenov pomagati državljanom in zares spoštovati voljo, ki so jo ljudje izrazili na volitvah. Mi smo dobili mandat, da opravljamo in vodimo z državo. Če želi opozicija vsako stvar blokirati, bo delala predvsem škodo ljudem in državi," je prepričana.

dezurni@styria-media.si