Mariborsko tožilstvo je v četrtek na tamkajšnje okrožno sodišče vložilo obtožnico zoper Andreja Šiška, v kateri mu zaradi aktivnosti Štajerske varde očita kaznivo dejanje ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Vodja mariborskega tožilstva Darko Simonič je dodal še, da so predlagali tudi podaljšanje pripora.
Šiško je v priporu že od 12. septembra, saj naj bi bilo po ugotovitvah kriminalistov, zdaj pa tudi tožilstva, iz objav z zborovanja Štajerske varde v začetku septembra razvidno, da je pozival k strmoglavljenju najvišjih predstavnikov države.
Šiško, ki je predsednik stranke Zedinjena Slovenija, obenem pa se je potegoval tudi za župana Maribora, tako ostaja v priporu. Enomesečni rok se mu izteče 12. decembra, a Simonič pričakuje, da bo zunajrazpravni senat mariborskega sodišča pripor spet podaljšal, saj ga po vložitvi obtožnice lahko podaljšuje dve leti.
Kot je znano, je v začetku novembra vrhovno sodišče zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora.
Presojo nižjih sodišč, da je podan utemljen sum, da je Šiško ustanovil paravojaško enoto in pozival k ustnovitvi še drugih vard po Sloveniji, ki bodo strmoglavile najvišje državne organe, je vrhovno sodišče sprejelo. Takšno obdolženčevo ravnanje naj bi bilo usmerjeno v ogrozitev obstoječe državne ureditve.
Ocenili so tudi, da je podan utemeljen sum, da naj bi z ustanovitvijo skupine obdolženi posegal v eno od temeljnih funkcij države, to je zagotavljanje varnosti, ki je v izključni pristojnosti države.
soočenje predsednikov vseh strank, parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank ter list za državnozborske volitve
Po ugotovitvah vrhovnega sodišča zato celotno ravnanje Šiška, od grožnje predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve Štajerske varde septembra letos in pozivanje prebivalcev, naj se pridružijo vardi in z uporom strmoglavijo navjišje državne organe, v tej fazi postopka zadošča za pravni očitek storitve kaznivega dejanja šćuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve.
Zato je tudi v tem delu vrhovno sodišče pritrdilo nižjima sodiščema, krivdno obliko pa bo sodišče lahko ugotavljalo šele med naslednjim postopkom.
