Župnije na nogah zaradi dodatnega davka, ki jim ga doslej ni bilo treba plačati

Župnije morajo po novem v nekaterih občinah plačevati nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, česar jim v preteklosti ni bilo treba. To zanje predstavlja velik finančni zalogaj. "V dveh letih smo iz darov vernikov obeh župnij za potrebe plačila NUSZ Občini Postojna nakazali 3.371,02 € nadomestila, kar pomeni tako za Župnijo Postojna kot tudi za Studeno prihodek 6 tednov v letu," je za Družino pojasnil postojnski župnik Jožef Koren.

Po odločbi Ustavnega sodišča septembra 2020 o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) je namreč ministrstvo za okolje in prostor (MOP) občinam podalo sistemska priporočila. V njih je jasno navedeno, da objekti, namenjeni opravljanju verskih dejavnosti, niso več izjema pri plačevanju NUSZ in da bi tako občine nadomestilo morale odmeriti tudi župnijam.

Kaj je v ozadju?

V dokumentu MOP, ki ga je podpisal nekdanji minister Andrej Vizjak oktobra 2021, ugotavljajo, da so odloki občin o NUSZ že na splošno med seboj še vedno precej raznoliki. Nekatere občine želijo zavezance z NUSZ obremenjevati čim manj in določajo minimalne obremenitve, druge občine pa nekatere zavezance močno obremenjujejo.

"V odloke občine vključujejo t. i. socialne faktorje, si po svoje razlagajo in določajo, kaj so zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, vključujejo nesorazmerja tako znotraj posameznih območij kot tudi znotraj posameznih dejavnosti, praviloma ne zasledujejo obremenjenosti stavbnih zemljišč z NUSZ glede na opremljenost s komunalno infrastrukturo, ampak glede na dejavnost (namembnost), ki se opravlja v posamezni stavbi ali na zemljišču, vključujejo pa tudi številne neposredne in posredne oprostitve," navaja MOP v smernicah.

Novi zakon je "povozil" starega

Pri oblikovanju novih smernic za odmero NUSZ se opirajo na prej omenjeno odločbo Ustavnega sodišča, ki je presodila o konfliktu dveh različnih zakonov – zakonu o stavbnih zemljiščih (ZSZ) iz leta 1984, ki verske objekte oprošča plačevanja NUSZ, in zakonu o graditvi objektov (ZGO), ki med izjemami verskih objektov ne navaja.

"Občine v občinskih odlokih od uveljavitve odločbe ustavnega sodišča 2020 zato v novih odlokih ne morejo več določati oprostitev plačila NUSZ, ki izhajajo iz prvega odstavka 59. člena ZSZ-84 oziroma ne smejo zemljišč, navedenih v prvem odstavku 59. člena ZSZ-84 izvzeti iz predmeta odmere NUSZ. Določb že sprejetih odlokov o NUSZ, ki urejajo oprostitve na način, da upoštevajo določbe prvega odstavka 59. člena ZSZ-84, pa v letu 2022 ni mogoče več uporabljati," pojasnjujejo.

Ta člen je varoval cerkve pred NUSZ, a ne velja več

Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84), prvi odstavek 59. člena:

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

Ustavno sodišče je tako odločilo, da se prvi odstavek 59. člena ZSZ-84 ne uporablja več, saj je bila s kasnejšim določilom v zakonu o graditvi objektov ureditev spremenjena. Tako verske skupnosti niso več upoštevane kot izjema pri odmeri NUSZ.

Večina občin novih smernic (še) ne upošteva

Pa se vse občine držijo novih smernic? Ugotovili smo, da ne. Občina Logatec, denimo, župnijam NUSZ še vedno obračunava na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984. "NUSZ se obračunava za stavbe in nepozidana stavbna zemljišča z izjemo stavb, kot izhaja iz evidenc GURS, v katerih se opravljajo verski obredi (cerkve, kapele, ipd.). Višina odmere NUSZ je davčna tajnost, zaradi tega vam Občina Logatec teh podatkov ne more posredovati," so nam odgovorili.

Enako velja za Občino Grosuplje, ki upošteva zakon o stavbnih zemljiščih, zadevo pa še dodatno ureja z odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Ta v prvem odstavku 12. člena med drugim navaja, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne plačuje za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

"Občina rimokatoliškemu župnišču, na podlagi zgoraj navedenega zakona ter odloka, zaračunava odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča samo za objekte ali dele objektov, ki so namenjeni stanovanjskemu namenu, ter za nezazidana stavbna zemljišča. Pri tem se znesek odmer giblje med 14,75-295,69 evra," pojasnjujejo.

Blejski pletnarji Anže Petkovšek

NUSZ za bivalne in poslovne prostore, ne pa za pastoralne objekte

Tudi v Mestni občini Murska Sobota NUSZ obračunajo le za objekte v lasti ali uporabi župnij s stanovanjskimi prostori (denimo bivalni prostori župnikov), za poslovne prostore (knjigarna v sklopu župnišča), učilnice, vrtec in ostale prostore, ki spadajo v sklop župnišč. NUSZ pa ne obračunajo za pastoralne objekte, kot so cerkve, molilnice in kapelice.

Višino NUSZ določajo z odlokom, odvisna pa je od namena uporabe (stanovanjski, poslovni, ali drugi namen), števila točk namena in komunalne opremljenosti. Pri polni komunalni opremljenosti in 1. območju za stanovanjski namen letno znaša maksimalno 0,99 EUR/m2, za drugi poslovni namen 2,89 EUR /m2 in za namen družbenih dejavnosti 1,24 EUR/m2.

Mestna občina Kranj prav tako ne zaračunava NUSZ za stavbe, ki se uporabljajo za verske dejavnosti, enako velja v Občini Ajdovščina.

"V Sistemskih priporočilih za izvajanje sistema NUSZ-ja, ki sta jih pripravila ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za finance, je bilo navedeno, da se na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih obračunava NUSZ za vse objekte (za potrebe obrambe, diplomatska in konzularna predstavništva) in tudi za objekte verskih skupnosti in objekte za verske dejavnosti. Glede na to, da so bila priporočila dana konec leta 2021, smo v naši občini ta upoštevali le delno, in sicer obračunamo le tiste »cerkvene« površine, ki ne služijo za pastoralno dejavnost, torej površine za bivanje (stanovanjski del objekta v župnijah, na primer) Če bi NUSZ obračunali na podlagi sedanjega odloka, ki nima posebej točkovanja za take objekte, bi bil znesek za posamezno župnijo (zaradi površine cerkve) zelo velik, za majhno cerkev Šturje bi na primer znašal 362 evrov."

Marica Žen Brecelj, oddelek za prostor, Občina Ajdovščina

Že od lani pa NUSZ plačuje Župnija Postojna, letos so NUSZ za verske objekte prvič odmerili tudi v Ilirski Bistrici, poroča Družina. 

Ker zakon ni preklical oprostitev, so prepričani, da še vedno veljajo

Skupaj s škofijskimi ekonomi in drugimi deležniki na Slovenski škofovski konferenci preučujejo zakonsko podlago za takšne odmere ter pripravljajo enoten odgovor, so nam pojasnili. "Na Slovenski škofovski konferenci smo načelnega mnenja, da so zgradbe za versko dejavnost oproščene plačila omenjenega nadomestila in da slovenska zakonodaja sledi veliki večini držav EU, kjer so omenjene zgradbe izvzete iz plačila nadomestila oz. davka na nepremičnine," so dodali.

Ministrstvo za finance je v reševanje prejelo pritožbe župnij zoper odločbe o odmeri, vendar še niso rešene. Kdaj lahko pričakujemo, da bodo? "Rešujemo jih po vrstnem redu prihoda, najstarejše pritožbe pa bodo predvidoma rešene do konca tega leta," so nam pojasnili na MF.

Vprašanje kulturne dediščine

Profesor pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr. Borut Holcman pa je spomnil še na en pomemben vidik celotnega spora – na prvi člen zakona o varovanju kulturne dediščine. Kot je pojasnil za Radio Ognjišče, tega plačila občine od župnij ne bi smele zahtevati, ker so cerkve pogosto del kulturne dediščine, za katero se NUSZ ne bi smel obračunati. Ministrstvo za kulturo pa bi moralo slediti določbam tega zakona, je prepričan dr. Holcman.

nina.sprohar@styria-media.si