Prva je bila na sporedu leta 1923, najusodnejša 1955, ko je umrlo prek 80 ljudi, na letošnji na zmago ciljata Peugeot in Audi, Jacques Villeneuve bi s tem postavil nov mejnik. To je 24 ur Le Mansa.
| |
Najuspešnejši v Le Mansu
|
|
Dirkači:
T. Kristenesen (7 zmag)
J. Ickx (6 zmag)
F. Biela, D. Bell, E. Pirro (5 zmag)
Konstruktorji:
Porsche (16 zmag)
Ferrari (9 zmag)
Audi, Jaguar (7 zmag)
|
Ta konec tedna v Franciji poteka še tretja od trojice največjih dirk na svetu –
24 ur Le Mansa
. Na dirkališču
Circuit de le Sarthe
v bližini vasice Le Mans že od leta 1923 organizirajo
vzdržljivostno dirko športnih avtomobilov. V nasprotju s formulo 1, kjer šteje predvsem hitrost
bolida, je tu cilj avtomobilskih gigantov izdelati dirkalnik, ki bo zdržal napore 24 ur dolge
dirke. Običajno je na dirki okoli 50 avtomobilov, ki ne smejo imeti več kot dva sedeža in dvoje
vrat. Znotraj dirke tekmovanje poteka v več razredih, skupni zmagovalec pa običajno prihaja iz
enega od dveh najmočnejših razredov. To sta v zadnjem obdobju
LMP1
in
LMP2
(Le Mans Prototype). Od sredine 90. let dirkalnik izmenično upravljajo trije
dirkači, nobeden izmed njih pa ne sme voziti več kot 14 ur. Dirke s tako dolgo tradicijo imajo
svoje posebnosti. Ena od posebnosti 24-urne dirke v Le Mansu je francoska zastava, ki označi sam
start dirke. Dirkalniki so na startno-ciljni ravnini razporejeni ob enem robu, dirkači so na drugem
robu, ob zamahu z zastavo stečejo v avtomobil in dirka se začne. Danes razširjeno polivanje s
šampanjcem se je prvič zgodilo prav v Le Mansu. Do leta 1967 so zmagovalci po dirki šampanjec
spili, zmagovalca Le Mansa tistega leta
Dan Gurney
in
A. J. Foyt
sta bila prva, ki sta se z njim začela polivati. To navado so prevzeli
v vseh motošportnih tekmovanjih.
|
|
|
Tragično leto na 24-urni dirki v Le Mansu leta 1955 © AFP
|
| |
Le Mans, nekoč
Z izjemo prve dirke, ki je bila maja, 24-urna dirka v Le Mansu poteka sredi junija.
Tradicionalno je bil njen start v soboto ob 16.00, v zadnjem obdobju ura starta variira. Prvo dirko
so odpeljali na cestah v okolici Le Mansa leta 1923 (v Le Mansu so prvič dirkali že leta 1906, a
tisto ni bila 24-urna dirka). V prvem obdobju, do druge svetovne vojne, so zmagovali francoski,
italijanski in britanski dirkači v
bugattijih,
bentleyjih in avtomobilih
Alfe Romeo. Dirka se je nadaljevala po povojni obnovi leta 1949, ko so se
tekmovanju pridružili avtomobilski velikani
Ferrari,
Aston Martin,
Mercedes in
Jaguar, konec 60. pa še
Ford. Leta 1955 se je zgodila največja tragedija te slovite dirke –
Pierre Levegh je zapeljal v navijače, umrlo jih je več kot 80. Uvedli so več
varnostnih ukrepov, a eden od njih (zaprti kokpiti dirkačev) je le omogočil še večje hitrosti
dirkalnikov, ki so že v 60. presegale 320 kilometrov na uro. V 70. in 80. letih minulega stoletja
je največ zmag dosegel
Porsche, to je bilo obdobje, ko so na petkilometrski ravnini
Mulsanne dosegali hitrost 386 kilometrov na uro. Leta 1986 se je ob trčenju v
zaščitno ogrado na tej ravnini smrtno ponesrečil
Jo Gartner. Da bi preprečili tako velike hitrosti, so leta 1990 na ravnini uredili
dve šikani, a tudi odtlej na več delih dirkači dosegajo 320 kilometrov na uro. Porsche je že v 80.
razvijal vse bolj nenavadne oblike svojih dirkalnikov in tako uspešno zmagoval še v 90., ko so ob
uvedbi razreda prototipov podobne začeli izdelovati tudi
BMW,
Audi in
Ferrari.
| |
Peugeot prvi s starta
|
|
Najboljša startna mesta so zasedli trije
Peugeotovi dirkalniki. V kvalifikacijah je najboljši čas dosegla
francosko-portugalsko-avstrijska posadka Stephane Sarrazin/Pedro Lamy/Alexander Wurz.
|
Zadnje večje nesreče so se zgodile leta 1999, ko je na treningu in v krogu za ogrevanje
dvignilo in v zraku zavrtelo Mercedesov dirkalnik, ki ga je upravljal
Mark Webber
, na sami dirki se je to zgodilo še
Petru Dumbrecku
, ki je poletel izven steze. Oba dirkača sta jo odnesla skoraj brez
praske, Mercedes pa se je umaknil iz tekmovanja. Na začetku tega desetletja so številni
avtomobilski koncerni zapustili dirkanje v Le Mansu, glavni razlog so bili vse večji stroški, danes
sta med največjimi in najuspešnejšimi Audi in
Peugeot
. Čeprav gre za 24-urno dirko, pa se je nekajkrat zgodilo, da je bila
razlika med prvim in drugim vsega nekaj 10 oziroma nekaj 100 metrov, nazadnje 41 sekund leta 2004.
Največja razlika med zmagovalcem in drugouvrščenim pa je bila leta 1927, kar 350 kilometrov. S 16
zmagami je v Le Mansu najuspešnejši Porsche, z devetimi mu sledi Ferrari, s sedmimi pa Jaguar in
Audi. Slednji so dobili sedem izmed zadnjih osmih dirk. Med dirkači sta najuspešnejša
Tom Kristensen
(sedem zmag) in legendarni
Jackie Ickx
(šest zmag),
Woolf Barnato
pa je edini, ki zmagal na vseh dirkah, ki se jih je udeležil (tri
zmage konec 20. let).
|
|
|
O zmagovalcu letošnje dirke bo odločal boj treh peugeotov
(spredaj) in treh audijev (zadaj). © AFP
|
| |
Le Mans, danes (Peugeot proti Audiju)
Na letošnji izvedbi 24-urne dirke v Le Mansu bo sodelovalo toliko znanih dirkačev kot že
dolgo ne. Četudi ne spremljate vzdržljivostnih dirk, ste zagotovo že slišali za
Marca Genéja,
Olivierja Panisa,
Alexa Wurza,
Pedra Lamyja,
Ricarda Zonto,
Heinza Haralda Frentzna in
Christiana Kliena, nekdanje dirkače v formuli 1, ki so na startu letošnje dirke.
Na startu bo tudi gospodična
Vanilla Ickx, pa tudi nekdanji smukač in v zadnjem obdobju udeleženec dakarske
dirke
Luc Alphand. Najslavnejše ime na letošnjem startu pa je zagotovo svetovni prvak v
formuli 1 iz leta 1997
Jacques Villeneuve. Nekdanji zmagovalec dirke 500 milj Indianapolisa bi se z zmago
v Le Mansu znova vpisal v anale dirkaškega športa. Možnosti za Villeneuvovo zmago so sorazmerno
velike. S Peugeotovim dirkalnikom je skupaj z Genéjem in
Nicolasom Minassianom tretji v startni vrsti. Pred njimi sta še preostala
Peugeotova avtomobila, najhitrejšega s kvalifikacij vozijo Lamy, Wurz in
Stephane Sarrazin, drugouvrščenega pa Zonta, Klien in
Franck Montagny. Letos premočnemu Peugeotu bodo za ovratnik dihali Audijevi
vozniki, na četrtem startnem mestu je najizkušenejša posadka s Kristensenom na čelu.
|
|
|
Nekdanji prvak v formuli 1 Villeneuve in sedemkratni zmagovalec Le Mansa
Kristensen. © AFP
|
| |
Za Jacquesa Villeneuva bo to drugi nastop v Le Mansu.
"Dobro pripravljen sem bil že lani. Letos smo v dirkalnik vložili še več časa in truda. Je
hitrejši, konkurenčnejši in vzdržljivejši kot lanski. Zdaj že poznam stezo. Lani je na treningih in
kvalifikacijah deževalo in je nisem dobro spoznal,"
je v pogovoru za autosport.com dejal
Villeneuve, ki je letos s tem dirkalnikom že stal na zmagovalnem odru, in sicer na osemurni dirki v
Spaju. To so bile zanj prve stopničke po enajstih letih.
"Na vzdržljivostne dirke sem se neverjetno hitro privadil. Sprva sem se bal izmenjavanja bolida
s še dvema dirkačema, saj sem imel v formuli 1 vseeno občutno drugačne nastavitve bolida, kot jih
je imel moj moštveni kolega. Z Marcom in Nicolasom smo se zelo dobro ujeli, naše nastavitve so si
zelo podobne."
Čeprav Jacquesu statistika ne pomeni veliko, priznava, da bi bil na svoj novi
uspeh zelo ponosen.
"Nekoč me bodo otroci vprašali, kaj sem dosegel v svoji karieri. Ko jim bom povedal, kaj vse,
me bodo gledali z odprtimi očmi in bodo ponosni name. Za zdaj je moj sin še premlad, a ta čas bo
prišel in tudi zame
bo
nekaj posebnega. Izpolnil sem že dve najtežji nalogi, postal prvak v formuli 1 in zmagal v
Indianapolisu, bil sem še prvak v formuli Indy, ostajata mi še Le Mans in prvenstvo
Nascar."
Edino, kar mu ni uspelo in mu tudi ne bo, je zmaga na tretji veliki dirki, na dirki
formule 1 v Monte Carlu. Start letošnje izvedbe tradicionalne dirke 24 ur Le Mansa je v soboto ob
15.00.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲