Žan Kranjec, sicer edini Slovenec, ki je na treh od šestih veleslalomov v tej zimi osvojil točke, je imel z 32. startnim položajem najboljše izhodišče za preboj v drugo vožnjo, vendar pa je sezona polna neuspehov terjala svoj davek prav na najpomembnejši tekmi sezone pred domačimi navijači. Kranjec je že ob prihodu v cilj zasedel 29. mesto, vendar pa ga ni ohranil.
Zaostanek skoraj štirih sekund je bil enostavno prevelik, nazadnje je zasedel 43. mesto, daleč od osebnih pričakovanj in napovedi strokovnega vodstva. Preostala peterica je imela startne številke pri repu seznama, uvrstitev v finale pa je bila, kljub odlični pripravi proge ter enakovrednim pogojem za vse, podobna misiji nemogoče. Mišel Žerak je bil 48., Klemen Kosi 49., Andraž Reich-Pogladič 50., Aljaž Dvornik 53., Žan Grošelj pa predzadnji, 54.
"Res je, seznam rezultatov ne laže. Vendar pa imamo tukaj dva segmenta, segment obstoječih ekip, drugo pa je segment teh, ki šele prihajajo od zadaj, kjer rezultati prav tako ne lažejo. Na mladinskem svetovnem prvenstvu smo le v enem dnevu dobili od šestih možnih kolajn štiri. Pri mladincih imamo znova svetovne prvake in podprvake. In kaj moramo zdaj narediti? Moramo poskrbeti, da ne bomo imeli samo mladinskih svetovnih prvakov, ampak da bodo tudi med člani dosegali vrhunske rezultate," je bil po prvi vožnji veleslaloma v ciljni areni poligona v Podkorenu jasen direktor Smučarske zveze Jurij Žurej.
"Tisto, kar delamo na zvezi za ta cilj, je, da smo zagotovili finančno stabilnost, sponzorske pogodbe, novega opremljevalca, kar je dobra podlaga za delo vnaprej, zdaj pa morajo še trenerji oddelati svoje. Smo stoodstotno prepričani, da material imamo, da pa je treba nekaj narediti iz tega," je nadaljeval Žurej.
Zmagujejo ljudje z voljo
In prav prehod iz mladinskih vrst v člansko je bil doslej bolj kot ne nerešljiva uganka, saj so se mladinski prvaki v članski konkurenci skorajda praviloma izgubili v sivem povprečju. "Bom zelo neposreden. V športu, če bi bil pomemben samo denar, bi najverjetneje najbogatejši Zemljan Bill Gates zmagoval vse tekme v vseh športih na svetu. Kot ste pa opazili, pa zmagujejo ljudje z največ volje, entuziazma in tisti, ki najboljše delajo. Če so pogoji relativno dobro zagotovljeni, imamo torej problem nekje drugje," meni Žurej.
"In če ljudje iz klubov, ki imajo dosti slabše pogoje, dosegajo svetovne prvake, moramo mi proces dela zelo spremeniti. Treba se je usesti in te ljudi, ki delajo, kdorkoli že to bo, je treba na terenu pustiti, da delajo. Govorim o trenerjih in ostalih. Biti trener ni služba za socialno varnost, ampak služba, ki ti mora biti v čast in izziv, da boš naredil še svetovnega prvaka med člani. Jaz zagovarjam predvsem delo in ne izgovorov," pravi Žurej.
Za najboljše je denar na voljo
"Naloga tekmovalcev je, da se ukvarjajo s športom, naloga zveze pa je, da pokrije najboljše tekmovalce. Definicija, kaj so najboljši tekmovalci in kaj so cilji, pa je na zvezi relativno jasna. Najboljši so tisti, ki se borijo za stopničke in morda za prvo petnajsterico in to mora biti cilj za vse. Za te je sredstev zadosti," je še dejal direktor zveze.
V sklopu teh sprememb, o tem se vodstvo zveze v zakulisju pogovarja prav ob robu pokala Vitranc, so vzniknile tudi zamisli o povabilu k sodelovanju Andree Massija, brezkompromisnega italijanskega stratega in arhitekta šampionskih uspehov Tine Maze: "To niso govorice, to so dejstva. Pogovori so potekali in posledica tega je tudi dogovor, da se najprej zaključi sezona, ker ima Team to aMaze trenutno druge naloge. Treba je pustiti ekipo, da v miru dela. Ni pa edini, s katerim se pogovarjamo. Išče se najboljše ljudi na svetu. On je eden izmed njih. O načinu njegovega dela pa naslednje: biti najboljši na svetu ni lepotno tekmovanje in ni stvar demokracije. Če hočeš biti najboljši na svetu, so pogoji dela drugačni in tudi način dela je drugačen in mi iščemo take ljudi. Tisti, ki hočejo biti najbolj demokratični, pa je vprašanje, če bodo tudi prvi na svetu, mi pa hočemo imeti prvaka(e), ne pa najboljše demokracije," je sklenil Žurej.