Rajmond Debevec je zaradi težav z vidom zamenjal paradno disciplino. Namesto v trojnem položaju zdaj najboljše izide dosega leže, kjer je lani postal tudi evropski prvak. Tokrat je zaostal le za nepremagljivim Belorusom Sergejem Martinovom in Belgijcem Lionelom Coxom, ki pa je za srebrno kolajno trepetal do zadnjega strela. Debevca je na koncu ugnal za vsega dve desetinki.
Rajmond, opišite pot do bronaste kolajne.
Na koncu je izgledalo veliko lažje, kot je bilo v meni, kjer je vrelo. Imel sem kar obilo težav, da sem se uspel zbrati. V kvalifikacijah so težave povzročale tudi vremenske razmere. Bil sem malce zaskrbljen, kako bo izgledalo v sami finalni dvorani, ki je do zdaj nisem imel možnosti preizkusiti. Svetloba je bila izvrstna, seveda v zaprtem strelišču tudi ni vremenskih vplivov. Tehnično sem bil tako ali tako dobro pripravljen, to je bilo treba samo še izpeljati. Moram pa priznati, da je bilo kar precej pulza. Puška ni bila ravno na miru, vendar sem imel od prvega do zadnjega strela vse pod nadzorom.
Delovali ste izjemno mirni, kar malo preseneča, da je v vas vrelo …
To je naša značilnost. Da znamo to dobro prikriti, da se znamo dobro zbrati. Da imamo hladnokrven izraz na obrazu. Vendar pomembno je, kako se uspemo zbrati sami pri sebi.
Kako ocenjujete finalni nastop, kjer niste imeli ponesrečenega poskusa?
Moram poudariti, da je še posebej v takih zaprtih razmerah pomembno, da imamo dobre cevi in odlične testirane naboje. Za to sem seveda poskrbel po nesrečnem dogodku, ko so mi ukradli puško. Pri tem se moram zahvaliti svojim proizvajalcem orožja, ki so mi priskočili na pomoč.
Lahko rečem, da je kombinacija odlična.
V finalu niste samo odbili vseh napadov zasledovalcev, ampak ste se podali tudi v lov za srebrom. Belgijca ste stiskali in stiskali ...
Imel sem to srečo, da je bil ekran z rezultati prav med mestoma štiri in tri. Lahko sem spremljal, kako stojim. Včasih je to lahko dvorezen meč. Ampak v tem primeru, ko sem povečeval razliko pred zasledovalci, je potem lažje streljati. Ko sem pred zadnjim strelom videl, da imam 1,7 kroga prednosti, sem vedel, da lahko naredim tudi napako in bom imel še vedno kolajno. Kljub temu sem ustrelil izjemno dober zadnji strel. Nisem pa seveda vedel, kako bo ustrelil Belgijec. Lahko bi imel srečo, če bi imel Belgijec težave v zadnjem strelu. Ampak izredno sem zadovoljen s tem, kako se je razpletlo.
Vam je kaj žal, da z Belgijcem nista imela na voljo vsak še enega strela?
Belgijec je rekel, da je fino, da se je tako hitro končalo, ker bi ga morda ujel. Ampak je že v redu, sem zadovoljen.
Vaš dolgoletni trener Lojze Mikolič je potočil nekaj solz. Kako je bilo z vami?
Solz zaradi tega že dolgo ne točim več. Prvič, pred 12 leti, so bile solze sreče, zdaj pa je samo veselje.
Zelo po pameti, saj me že v ponedeljek čaka nastop v trojnem položaju, vmes pa tako v soboto kot nedeljo tudi uradni trening.
Kako bi primerjali olimpijske kolajne, tri ste že osvojili?
To je prvič, da sem kolajno osvojil v disciplini leže, ki sem jo, če sem čisto pošten, malce zanemarjal, dokler nisem ugotovil, da je to moja tržna niša glede na težave, ki se pojavljajo s starostno daljnovidnostjo. V stoječem položaju, ko puška ni pri miru, rabim več časa, da izostrim sliko, ob tem pa se moram še umiriti. V vetru je to zelo težko. Leže pa je puška praktično pri miru, lahko si vzamem več časa. Če pa primerjam kolajne – seveda se z zlato kolajno ne more nobena primerjati. Še posebej zato, ker je trojni položaj kraljevska disciplina, vsaj med strelci velja za nekaj posebnega. Tisti, ki zmaguje v trojnem položaju, je kralj. 60 leže pa je disciplina, kjer posebej do izraza pride izjemna natančnost in pa seveda velike izkušnje, še posebej če se strelja na tako težkem strelišču.
Pred tekmo niste bili pretirano optimistični. Je bil to del taktike?
Včasih delujem tudi malo nervozno. Četrtkov trening ni bil najboljši, vendar so bili prejšnji zelo dobri. Ampak to sem poskušal odmisliti. Očitno sem se dobro zbral, kar je rezultat tudi pokazal.
Kaj to pomeni za ponedeljkov nastop? Boste nastopili bolj sproščeni?
Ja, zagotovo bom zdaj veliko lažje streljal. Morda bo ta sproščenost pripomogla k temu, da bo puška v stoječem položaju bolj mirna. Če bi bilo tako, bi imel majhne možnosti za finale. Več pa mislim, da bo zelo težko.
Že gledate proti Riu?
Ja, zagotovo. Moramo si prislužiti penzijo.
Bravo, Debevec, kar tako naprej!!!