Poglejte še ...

Everest čaka na ogenj

Okroglih 100 dni pred Pekingom se končuje tudi pot olimpijske bakle po svetu, kjer v zadnjih dneh, ko je ogenj potoval po Severni Koreji in po Vietnamu po pričakovanju ni bilo novih izgredov. Slednji je predvsem v razvitih državah buril duhove in za nekaj dni pripeljal kitajske notranje težave v Evropo , Ameriko in Avstralijo . Tudi okrog bakle so se strasti umirile, čeprav se bodo debate nesporno spet razvile v začetku maja, ko Kitajci načrtujejo pot olimpijske bakle na vrh Mont Everesta , kar po mnenju simpatizerjev neodvisnega Tibeta pomeni nesporno sporočilo Kitajske, da je tudi ta predel del Kitajske.

Proti nasilju v Pekingu demonstrirajo na različne načine. © Reuters

V samem Pekingu in okolici je takorekoč vse nared za igre. Vsa tekmovališča so zgrajena, odprli so tudi nov opevani olimpijski stadion, ki je zaradi svoje oblike dobil ime Ptičje gnezdo . Tudi vsi izvedbeni programi so natančno izdelani in po zagotovilih organizatorjev iger čakajo na začetek. Gledalcev na tekmovanjih ne bo manjkalo, saj je 100 dni pred igrami prodanih dve tretjini vstopnic. Težave povzroča le še onesnažen zrak v Pekingu, a so prireditelji vložili gromozanske napore v izboljšanje razmer in dobre tri mesece pred odprtjem iger se še le malokdo potoži zaradi tega problema. Še največja grožnja organizaciji iger so morebitni teroristični napadi , pred katerimi svari Interpol .

Preberite še ...

Groza in junaki v Münchnu Neustavljiva lokomotiva Športni duh postavili pred kolajne

Nekdanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Španec Juan Antonio Samaranch je že pred letom dni napovedal, da bodo Kitajci priredili najboljše igre doslej. Novi predsednik MOK Jacques Rogge pa je že večkrat poudaril, da bo imel največji dogodek letošnjega leta tudi pozitivne učinke pri socialnem razvoju Kitajske. Težav je na Kitajskem kopica. Vprašanje Tibeta je le ena od njih in tudi med igrami gre pričakovati novo zaostritev odnosov. Kot običajno je tudi za ta spor značilna polarizacija obeh strani, ki dopušča le črno-belo mnenje. Vsaj na zahodu je prijazen obraz dalajlame inkarnacija dobrega, vse zlo pa je moč odkriti v komunističnih oblastnikih iz Pekinga.

Tako je olimpijska bakla potovala po ulicah Pekinga. © Reuters

Problem Tibeta je po mnenju številnih zahodnjakov le vrh ledene gore. Pri tem opozarjajo, da igre po Berlinu (1936) in Moskvi (1980) tretjič v zgodovini prireja država z enopartijsko diktaturo in neznansko dolgim spiskom kršitev osnovnih pravic in svoboščin. Po njihovem mnenju preveč pogosto ostaja v ozadju prepoved svobode govora, brutalno zatiranje drugače mislečih, mučenje, smrtna kazen, nasilna preseljevanja in številne socialne težave delavcev v državi, ki se v zadnjih letih skriva za fasado gospodarskega vzpona. Tudi olimpijske igre pri tem niso spremenile ničesar, po mnenju kritikov so oblasti z igrami dobile tudi dodatno legitimacijo za uspešnost svojega delovanja.

Tudi Mednarodni olimpijski komite je vse pogosteje tarča očitkov, da je storil premalo za izboljšanje razmer na Kitajskem. Tudi zato, ker se je MOK dolgo izogibal vsakršnemu javnemu kritičnemu odnosu do razmer v državi, ki bo gostila igre. Vse pogostejše so tudi zahteve, da bi smela v bodoče olimpijske igre gostiti le država, ki bi izpolnjevala vsaj nek minimalni kriterij spoštovanja človekovih pravic.