Z glavo se je Euro 2012 tudi odprl, saj je poljski napadalec Robert Lewandowski na otvoritveni tekmi proti Grčiji v Varšavi začel trend, ki se je nadaljeval skozi celoten turnir. Pred tekmama četrtfinala med Francijo in Španijo ter Anglijo in Italijo je z glavo padlo že zdaj rekordnih 19 golov od skupno 67 na turnirju, kar je največ v zgodovini prvenstev.
Zaradi vedno boljših (in hitrejših) žog se je dajanje golov z glavo spremenilo v močno orožje. Na Euru so padli različni zadetki, od močnega strela od tal Cristiana Ronalda, ki je prinesel zmago in polfinale Portugalski, do malce nerodnega a izjemno natančnega strela Maria Mandžukića proti Irski, do mojstrskega vtekanja in strela na bližnjo vratnico Andreja Ševčenka.
Strokovnjaki so si enotni, da je najlepši gol z glavo zaenkrat zabil angleški napadalec Andy Carroll, ki je proti Švedski skočil pod oblake in dobesedno zabil žogo v malo mrežico vratarja Andreasa Isakssona. Po podaji Stevena Gerrarda je bil njegov izjemen strel perfektna mešanica moči, "timinga" in natančnosti, žoga pa je v mrežo zletela "kot lasersko vodena raketa", piše Reuters.
So razlog dodatni sodniki?
Predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Michel Platini meni, da so eden izmed razlogov za povečanje števila zadetkov z glavo tudi dodatni sodniki ob obeh golih, ki so branilce v kazenskem prostoru prestrašili do te mere, da si ne upajo več (toliko) posluževati umazanih prijemov, s katerimi so prej preprečevali zadetke, saj vedo, da jih opazuje še dodaten par oči.
"Z dodatnim sodnikom pade več golov z glavo, saj obstaja strah pred tem, da bi te ujeli," je Platini pojasnil novinarjem med turnirjem. "Več golov je zato, ker igralci vedo, da je sodnik tam in ne morejo več ves čas delati prekrškov. Mislim, da sodniški sistem dovoljuje več zadetkov, ker je manj vlečenja za dres in simuliranja."
Kaj si o tem mislijo Hrvati, ki so po porazu s Španijo izpadli po dveh očitnih prekrških Sergia Ramosa (oster start na robu kazenskega prostora) in Sergia Busquetsa (vlečenje za dres v kazenskem prostoru) pred očmi obeh dodatnih sodnikov, je seveda povsem drugo vprašanje. Platini kljub vsemu meni, da se stvari spreminjajo.
"Celo mladost smo hoteli pretentati sodnika. Potegnil si za dres takrat, ko sodnik ni gledal. Lahko zabiješ več golov, ker imaš več prostora za strel. Prej, če si držal za dres, to ni bilo mogoče," je pristavil Platini.
Charisteas z glavo med grške bogove
Goli z glavo so pomembno zaznamovali že nekaj prejšnjih prvenstev, vse odkar je leta 1960 na prvem turnirju Viktor Ponedelnik potopil Jugoslavijo in v podaljšku prinesel zmago Sovjetski zvezi. Štiri leta kasneje je Jesús María Pereda na domačem turnirju ponovil vajo in s Španijo premagal Sovjete.
Nemški mišičnjak Horst Hrubesch, ki so ga klicali "Das Kopfball-Ungeheuer" (Zver za strele z glavo), je po podaji iz kota dve minuti pred koncem rednega dela na Euru 1980 prinesel zmago Zahodni Nemčiji, ki je v Rimu z 2:1 premagala Belgijo.
Nizozemski kapetan Ruud Gullit je s svojo markantno pričesko poslal pravo bombo mimo vratarja Rinata Dassajeva in pomagal tulipanom do zmage nad Sovjetsko zvezo in prvega naslova prvakov leta 1988.
V "našem času" se najbolj spominjamo gola švedskega napadalca Henrika Larssona, ki se je proti Bolgariji leta 2004 vrgel kot je bil dolg in širok in zabil fantastičen gol z "glav'co", Angelos Charisteas pa je z golom v finalu istega turnirja zlomil srca Portugalcem, njegov gol z glavo pa še danes sanjajo od Fara do Brage.
Gol Viktorja Ponedelnika proti Jugoslaviji (1960):
Gol Jesúsa Marie Perede proti Sovjetski zvezi (1964):
Gol Horsta Hrubescha proti Belgiji (1980):
Gol Ruuda Gullita proti Sovjetski zvezi (leta 1988):
Gol Henrika Larssona proti Bolgariji (2004):
Gol Angelosa Charisteasa proti Portugalski (2004):
