Skromni Fabjan redko pokaže čustva, tokrat pa zadovoljstva na njegovem obrazu ni bilo mogoče prezreti. ''To je bil moj najtežji dan letos. Lani so bili časi težji, bilo je veliko več težav. Letos pa težjega dneva ni bilo. Vsi smo dali vse od sebe, jaz, Urška, vsa ekipa, da bi naredili to, na kar smo čakali štiri leta,'' je po velikem uspehu razlagal Fabjan.
Urška je na blazini delovala zelo suvereno. Nasprotnice so padale kot za stavo. ''Dobro se je pripravljala. Upoštevala je čisto vsa navodila od dne, ko smo se odločili za nov olimpijski ciklus, do danes. Takrat po Pekingu je bilo na njeni strani nekaj dvoma, ali bi še, ali ne bi … pa smo rekli, dajmo poskusiti. Bomo videli, kako bo, potem pa nadaljujemo. Ko je minilo eno leto, sva videla, da bo zdržala še tri leta. Čeprav nekateri strokovnjaki govorijo, da je prestara, da ne more več … Vemo, da ima sintetične ligamente v obeh kolenih, da je na pol invalid. Kljub vsemu temu smo našli pravo pot v športu, da je lahko naredila tak rezultat,'' pravi Fabjan. Kakšna navodila ji je dajal v času med borbami? ''Prva stvar je bila koncentracija. To so le olimpijske igre. Morala je ostati zbrana, da se na primer ne veseli preveč po zmagi v polfinalu. Da je ves čas ostala na nekakšnem tiru. Nisem z veliko komentarji drezal vanjo, ampak sem ji dajal strogo premišljena navodila. Rekel sem ji le tisto, v kar sem bil res prepričan.''
To je prva ženska zlata olimpijska kolajna v samostojni Sloveniji. Kaj to pomeni za prihodnost juda? ''Olimpijske kolajne so že padale, nič se ne bo spremenilo, šport bo šel dalje. Judo bo morda postal bolj priljubljen, morda bodo nekateri začeli verjeti v ta šport,'' meni Fabjan, ki je potrdil, da bo v roku enega meseca znano, kaj bo z nadaljevanjem Urškine kariere: ''Če bi želela, bi Urška lahko še potegnila, ampak bomo videli, ali bo in kako dolgo.'' Pa je možno, da bi zdržala do iger v Riu? ''To je veliko vprašanje, kakšni dve leti pa bi ob morda malce drugačnem načinu lahko potegnila.''
