Vratar – Richard Kingson (Gana)
Čeprav mu je vso slavo z odločilnim golom v podaljšku proti ZDA "ukradel" napadalec Asamoah Gyan se lahko Ganci v prvi vrsti zahvalijo svojemu vratarju, da so do tja sploh prišli. Tri izvrstne obrambe v rednem delu, med njimi tudi klasična situacija ena na ena z Bennyjem Feilhaberjem, so Kingsona postavile v vrata naše idealne postave.
Desni bočni branilec – Sergio Ramos (Španija)
Podobno kot Španija tudi Ramos do tekme s Portugalsko ni izgledal kot igralec, ki je osvojil evropsko prvenstvo pred dvema letoma. Val za valom španskih napadov je prihajal po njegovi desni strani, poleg sodelovanja v napadu pa se je zelo redno vračal tudi v obrambo, na kar sicer pogostokrat pozabi. Bleda predstava Cristiana Ronalda nosi tudi njegov podpis.
Osrednji branilec – Juan (Brazilija)
Svojim napadalcem je ukradel pet minut slave, ko je z nebeškim skokom zabil za vodstvo proti Čilu. Je že tako, da ko govorimo o Braziliji so na tapeti vedno napadalci, toda Juan skupaj z Luciem predstavlja enega izmed najbolj zanesljivih branilskih dvojcev na turnirju. Njegova mirnost, skorajda nevidnost, ga delata nepogrešljivega člana zadnje vrste.
Osrednji branilec – Tulio Tanaka (Japonska)
Eden izmed najbolj očitnih predstavnikov izumirajoče vrste "jeklenih" branilcev je prav gotovo japonski Brazilec Tulio. Mož, ki bi s pravim "harakiri" startom skorajda pokvaril SP za Didierja Drogbaja, v zadnji vrsti Japoncev igra kot pravi kamikaza. Če bi bil napadalec, bi se ga verjetno želel izogniti v velikem loku. Ni ga strah žrtvovati zdravja za dobrobit ekipe in o tem pričajo mnoge modrice.
Levi bočni branilec – Carlos Salcido (Mehika)
V slogu podivjanega Rusa Denisa Kolodina s prejšnjega evropskega prvenstva si je naziv naj "bombarderja" letošnjega SP prav gotovo prislužil Mehičan Salcido. Nobena razdalja ni bila prevelika za branilca PSV, ki je skorajda iz slačilnice zatresel tudi prečko. Nepopustljiva senca Lionela Messija na koncu vseeno ni mogla zadržati nezadržnih Argentincev.
Zadnji vezist – Ramires (Brazilija)
Proti Čilu je dobil priložnost le zaradi ne povsem pripravljenega Felipeja Mela in pokazal veliko več od dolgočasnega vezista Juventusa. V sicer izjemno učinkoviti moštveni predstavi Brazilcev je poskrbel za trenutek genialnosti, ko je s sredine igrišča krenil v nezadržen slalom mimo vseh branilcev, za češnjo na torti pa na koncu zaposlil še Robinha, ki je lepo zadel za 3:0.
Vezist – Wesley Sneijder (Nizozemska)
Tudi Sneijder je bil po zmagi Nizozemske malce v senci povratnika in strelca Arjena Robbna, toda vodilni zadetek mu je z izjemno dolgo podajo omogočil prav vezist Interja. Neverjetna mirnost in odločnost z žogo v nogah še vedno odlikujeta velikega Nizozemca, čigar gol šest minut pred koncem tekme je bil prava nagrada za novo brezhibno predstavo v "strojnici" nizozemske igre.
Vezist – Mesut Özil (Nemčija)
Hecno je bilo spremljati angleške analize Nemcev pred velikim derbijem osmine finala. "Özil ni nič posebnega," se je dalo razbrati iz časopisov, medtem ko je branilec Gane John Pantsil Otočanom celo zatrjeval, da jim "Özila niti ni treba pokrivati, saj ne naredi veliko". Kako zelo so se zmotili – nemški Turek jih je smešil vseh 90 minut in bil gonilna sila "Elfa" ob veliki zmagi s 4:1.
Levo krilo – Luis Suarez (Urugvaj)
Samo v letošnji sezoni je Suarez v dresu Ajaxa zabil neverjetnih 49 golov in na 48 tekmah, eksplodiral pa je tudi za Urugvaj in ga z dvema goloma Južni Koreji poslal v četrtfinale. Dostikrat je neviden, a kar pet od njegovih šestih strelov je letelo v okvir vrat. To sta bila že njegov 54. in 55. gol v letošnji sezoni, s katerima je Urugvaj v četrtfinalu prvič po letu 1970!
Desno krilo – Carlos Tevez (Argentina)
Čeprav je dosegel neveljaven prvi gol, je njegova predstava proti Mehiki vredna naslova MVP na vsaki tekmi. Spet ga je bilo dovolj po celem igrišču, med drugim je tekel nazaj k svojim vratom, le da bi ubranil enega izmed skrajšanih kotov Mehičanov, za kar je bil nagrajen s fantastičnim golom v drugem polčasu, enem najlepših letošnjega SP.
Napadalec – David Villa (Španija)
Asturijec se je v Južnoafriški republiki prelevil v pravega "mesijo" španske reprezentance, v kateri je moral ekskluzivno prevzeti celotno breme doseganja zadetkov, potem ko je popolnoma odpovedal Fernando Torres. Po izjemni akciji je dosegel še svoj četrti gol na turnirju in se izenačil z Robertom Vittkom in Gonzalom Higuainom, navijači Barcelone pa kar predejo od zadovoljstva.
