"Ko sem si doma ogledal posnetek finalne vaje, ki mi je prinesla bron na evropskem prvenstvu, sploh nisem mogel verjeti, kako lepo sem jo izvedel, prav občudoval sem jo. Vključno s tistim seskokom, ki me je stal zlate kolajne in s katerim nisem bil prav zadovoljen. Kljub vsemu je bila vaja fantastična in še in še jo rad gledam. Z malo drugačno sestavo sodniške komisije verjamem, da bi bila finalna vaja tudi s tem seskokom lahko dovolj za evropski naslov," je na sprejemu, za katerega sta se opravičila minister Žiga Turk in v. d. direktorja direktorata za šport Drago Balent ter poslala iskrene čestitke, uvodoma dejal slovenski junak Mitja Petkovšek.
"Presrečen sem, da sem pri teh letih še vedno lahko v evropskem in s tem tudi svetovnem vrhu, saj se je gimnastika močno razvila, sam pa pri teh letih ne morem kaj dosti napredovati. Ko gledam vse te mlade fante, ki prihajajo, ne samo na bradlji, ampak tudi na drugih orodjih, se mi zdijo pravi supermani. Presrečen sem, da sem še vedno tudi sam lahko zraven pri vrhu, saj je gimnastika res postala panoga za 'supermane'. Ne vem, ali je to moja zadnja kolajna ali ne. Sam upam, da bom naslednje leto še vedno dovolj konkurenčen, da se bom spet boril za eno od kolajn, a pri sebi vem, da je prišel čas za mlajše generacije," je še povedal 35-letni Petkovšek.
"V Montpellierju je vsa ekipa dihala kot eden in res je bilo super. Super je tudi to, da je Mitja osvojil kolajno, žal mi je, da Sašu (Bertonclju, op. STA) ni uspelo, saj je bil prav tako eden glavnih kandidatov za kolajno in bi jo, če ne bi v kvalifikacijah naredil napake, po mojem prepričanju lahko dobil že z lažjo vajo, če bi jo izvedel tako, kot zna. Prav tako bi bil Rok (Klavora, op. STA) zelo blizu finala, če bi naredil boljše doskoke. Treba pa je poudariti, da so slabši doskoki povezani tudi s tem, da doma zaradi poraznih razmer za vadbo sploh nikjer nima možnosti trenirati parterja," je nastope ocenil Kolar.
"Seveda smo zadovoljni – spet osvojiti kolajno na evropskem prvenstvu je nekaj zelo lepega. A sam ne verjamem, da bo še dolgo tako, predvsem zaradi slabih pogojev za trening v Sloveniji," nič kaj optimistično v prihodnost ne zre selektor reprezentance, ki je ob tem dodal, da je GZS na razpisu od Fundacije za šport to pot dobila zgolj 33 odstotkov lanskega denarja: "Poleg tega pa smo, se mi zdi, edina panožna športna zveza, ki še ni dobila izplačane četrte četrtine tega denarja pod pretvezo nekakšne inšpekcije na fundaciji, o kateri tam ne vedo nič. Za nameček poleti izgubljamo tudi našo tradicionalno bazo Narodni dom v študijski telovadnici. Upam, da bomo naslednje leto še lahko tako sedeli in se družili, ker sistemsko in vse okoli gimnastike kaže na to, da jo lahko počasi 'zapremo'."
Kolar je še pripomnil, da očitno gimnastika v Sloveniji kljub bogati tradiciji z legendarnima Leonom Štukljem in Mirom Cerarjem ter izjemni uspešnosti te športne panoge nima takšne teže kot drugod po svetu, kjer država v ta šport investira ogromno: "Jaz sem zelo vesel, da smo dosegli to, kar smo. Da smo kljub slabim pogojem tako uspešni. Se pa zelo, zelo bojim, da bo v prihodnje vse skupaj precej slabše."
"Kot je povedal že selektor, je na parterju zelo težko doskakovati z mehkega na trdo. Že sam uradni trening na prizorišču večjih tekem povzroči bolečine v mišicah, česar pa po mojem tik pred tekmo res ne bi smelo biti. Zato res upam, da bomo v prihodnje dobili vsaj trd parter, če že ne celega kvadrata, kot ga imajo vsi evropski tekmeci. Če pa dobimo celoten kvadrat, pa obljubim, da bom cele dneve skakal na treningih in še z večjim veseljem trdo garal. Res upam, da bomo čim prej dobili ustrezno telovadnico z vsemi napravami, orodji, kot jih imajo povsod drugje po Evropi. Sam se nadejam dobrih rezultatov," pa je dejal slovenski reprezentant Rok Klavora.
