Legendarni Italijan, ki je svojemu ljubemu športu namenil več kot 40 let življenja, je preminil po dolgotrajni bolezni.
Gianni Savio, legendarni italijanski menedžer kolesarskih ekip, ki je odkril mnoge izmed največjih južnoameriških talentov in jim pomagal na njihovi profesionalni poti, je po dolgotrajni bolezni preminil v 77. letu starosti. Novico o njegovi smrti sta 30. decembra sporočili njegovi hčerki Annalisa in Nicoletta ter tako pred iztekom leta v črno zavili celotno kolesarsko skupnost.
"Naučil nas je vrednosti družine, pravičnosti, spoštovanja in velikodušnosti do tistih, ki imajo manj sreče v življenju. Naučil nas je, kako biti pogumen in ponosen. Naučil nas je, da se z življenjem soočamo z enako odločnostjo, kot jo je vedno zahteval od svojih kolesarjev na dirkah. Za večno bo ostal v naših srcih. Rekli si bomo, da je odšel le še na eno od svojih dolgih potovanj na dirko, še naprej se nam bo zdelo, kot da je še vedno z nami," sta ob slovesu od očeta zapisali njegovi hčerki.
Savio je zadnjih 40 let vodil kolesarske ekipe, slovel pa je po tem, da je uspel iz svojih ekip izvleči maksimum kljub pomanjkanju kapitala in sponzorjev, obenem pa je s svojimi rezultati iz leta v leto uspel navdušiti organizatorje največjih dirk, tudi slovitega Gira, da so mu preprosto morali dati "wild card" povabilo za nastop na njihovi dirki. Ravno na Giru se je zadnjič pojavil v javnosti, potem ko se je zaradi hude bolezni v zadnjem letu umaknil iz športa.
Imel je neverjeten talent za odkrivanje anonimnih, a izjemno nadarjenih kolesarjev, ki so kasneje zgradili veličastne kariere, prav tako pa je slovel po tem, da ga ni bilo strah ponuditi priložnost kolesarjem, ki so iskali drugo priložnost po dopinških kaznih ali poškodbah in so se jih druge ekipe izogibale. Sicer so bile njegovo pogodbe pregovorno nizke, saj je vodil ekipe z nizkim budžetom, a so mu številni znani kolesarji izjemno hvaležni, da so pod njegovim vodstvom končno dobili priložnost, da se pokažejo širnemu svetu.
Med kolesarji, katerih kariere ne bi bile enake brez pomoči Savia, so tudi nekatera največja imena, kot so Egan Bernal, Davide Rebellin, Michele Scarponi, Fausto Masnada, Mattia Cattaneo, Ivan Sosa, Franco Pellizotti, Nelson Rodriguez, Leonardo Sierra, Andrea Tafi, Gilberto Simoni, Jose Rujano, Andrea Ferrigato, Romāns Vainšteins, Fredy González, Carlos Alberto Contreras, Iván Parra, José Serpa, Jackson Rodriguez in številni drugi.
Profimedia
Slovel je po tem, da je ponudil na največji sceni priložnost številnim najbolj nadarjenim južnoameriškim kolesarjem, a jih je za ekipo zavezal z dolgotrajnimi pogodbami, nato pa zahteval od največjih ekip na svetu tako imenovani "razvojni bonus", če so hoteli podpisati kolesarje, ki so imeli z njim sklenjeno pogodbo.
Mnogi smatrajo, da je prestop Primoža Rogliča iz Jumbo-Visme k Red Bull-BORA-hansgrohe prvi prestop v kolesarskem svetu, ko je ena ekipa plačala odškodnino drugi ekipi za kolesarja, ki je imel z njo še veljavno pogodbo. A v resnici je Savio pred leti opravljal takšne prestope, eden najbolj odmevnih pa je tisti iz leta 2018, ko je Egan bernal za 350.000 € prestopil iz ekipe Androni Giocattoli v ekipo Sky.
Savio je bil znan po tem, da je velik del leta preživel v Južni Ameriki, kjer je iskal še neodkrite talente. Med drugim je bil celo selektor kolumbijske reprezentance, ko je Santiago Botero leta 2002 postal svetovni prvak v vožnji na čas, prav tako pa je v preteklosti vodil tudi Venezuelo. Praktično celotno življenje je preživel zdoma, saj se je udeleževal vseh dirk, na katerih so nastopale njegove ekipe.
V kolesarskem svetu se ga je prijel nadimek "Il Principe" (Princ) zaradi njegovega izrazitega torinskega naglasa, elegance ter spoštovanja, ki ga je izkazal do vsakogar, s komer se je zapletel v pogovor. V kolesarskem svetu je bil izjemno priljubljen zaradi svoje odprtosti.
Čeprav je bil sam v mladosti nogometaš, se je odločil, da se poizkusi v vodstveni vlogi v športu svojega starega očeta, ki je bil v preteklosti celo državni prvak. Savio se je tako leta 1982 vrgel v kolesarstvo in začel svojo avanturo pri lokaln ekipi iz Torina Galli. Štiri leta zatem je postal vodja ekipe Santini (današnji Bardiani) in tu se je začela njegova pot strmo vzpenjati.
Leonardo Sierra je leta 1990 na etapi z vzponom na legendarni Mortirolo privozil ekipi njeno prvo zmago na Giru, leta 1992 pa je Savio prevzel ekipo ZG Mobili-Selle Italia, preden jo je leta 1996 zamenjal z novoustanovljeno ekipo Glacial-Selle Italia, katero je pod različnimi imeni vodil vse do svojega umika iz kolesarstva leta 2024. Za svoj največji uspeh si je štel zmago bivšega varovanca v ekipi Androni Giocattoli, Egana Bernala, na dirki po Franciji 2019.
Twitter
dezurni@styria-media.si
