Šport > Kolesarstvo
246 ogledov

Od Toura do severnega pekla: To so Pogačarjeve naloge za 2026

Tadej Pogačar Profimedia
Slovensko kolesarstvo je predvsem po zaslugi Tadeja Pogačarja tudi leto 2025 končala z mogočnim zbirom zmag. Seznam preizkušenj, na katerih slovenski zvezdnik doslej še ni zmagal, pa postaja vse krajši. In tudi v prihajajočem letu bo cilj dodati še nekaj koščkov k mozaiku, ki vse bolj spominja na eno največjih stvaritev v svetu kolesarstva.

Zmagovalec dirke po Franciji, svetovni prvak, evropski prvak, zmagovalec treh od petih spomenikov oziroma največjih enodnevnih klasik v sezoni. Zmagovalec še številnih drugih enodnevnih in večdnevnih preizkušenj. Za mnoge ni tako bogat niti življenjski zbir slavij, za Pogačarja pa je bila to v zadnjih letih le še ena od izjemnih sezon.

Zdi se, da se Pogačar že kot ura ponavlja, ko govori, da je za njim najboljše leto doslej.

Ob vsem, kar mu je uspelo leta 2024, se je ponovitev ali izboljšanje tega v 2025 zdela zelo zahtevna naloga. Vendar prvi kolesar na svetu še naprej premika meje mogočega in piše zgodovino svojega športa.

Celoten seznam zmag 27-letnika je zdaj dolg natanko 108 vrstic, 20 od teh je dodal letos, potem ko je zmagoval od februarja do oktobra, pri čemer ni bilo pomembno, ali gre za največje enodnevne klasike ali tritedenske preizkušnje.

Na podelitvi za kolesarja leta v Parizu je ob pričakovanem prejemu nagrade njegov rojak in športni direktor pri ekipi emiratov Andrej Hauptman dejal, da ima njegov varovanec fizične lastnosti za tritedenske dirke ter mentalno moč za najzahtevnejše enodnevne preizkušnje.

Predvsem pa ima Pogačar rad izzive.

Kako bi sicer lahko komu iz prejšnjih generacij razložili, kaj okoli 65, 66 kg težkega kolesarja žene na slovite tlakovane odseke "severnega pekla" Pariz-Roubaixa ali na belgijske tlakovane klance po Flandriji, ki so jih osvojili le redki zmagovalci Toura in še to v nekih drugih časih kolesarstva?

Kaj bi se zgodilo, če ob letošnjem debiju na Roubaixu ne bi storil napake slabih 40 km pred ciljem in bi si tudi v nadaljevanju z Nizozemcem Mathieujem van der Poelom, edinim pravim izzivalcem za tovrstne dirke, izmenjavala udarec za udarcu na neizprosnih kockah, ne ve nihče.

Bo pa Pogačar tudi leta 2026 poskusil svojo srečo v "severnem peklu", če je soditi po njegovih izjavah po koncu te sezone in po rekordnih odsekih, ki jih je odpeljal decembra in objavil na Stravi.

Za zdaj je torej jasno, kaj bo v letu 2026 gnalo Pogačarja k novim uspehom. Cilji so predvsem osvojitev pete dirke po Franciji ter prvi zmagi na Pariz-Roubaixu in Milano-Sanremu.

Tudi na slednji je vsako leto bližje uspehu, a na pregovorno najlažjem spomeniku z najširšim krogom favoritov težje napravi razliko. Letos je poskusil večkrat že na Cipressi, povsem razbil glavnino, vendar mu je vselej zmanjkalo nekaj malega ali pa kakšen moštveni kolega več, ki bi dodatno zmehčal noge tekmecem.

Vse to so naloge za 2026. Optimizirati taktiko, obdržati visoko raven forme in upati tudi na kanček sreče na edinih preostalih spomenikih, ki ju še ni osvojil.

Na ostalih treh se pojavlja zgolj vprašanje, kdo bo lahko čim dlje sledil slovenskemu asu. Po Lombardiji že tako ne pozna poraza vse od prvega nastopa leta 2021. Od takrat je s petimi zaporednimi zmagami postal prvi kolesar v zgodovini s takšnim nizom na katerem od spomenikov.

Obenem je z uvrstitvami na stopničke na prav vseh spomenikih v eni sezoni postal edini kolesar v več kot 100-letni zgodovini dirk, ki mu je to uspelo. Nekaj, s čimer se ne more pohvaliti niti sloviti Belgijec Eddy Merckx, domnevno največji vseh časov.

Če leta 2026 ne bi znova posegel po zvezdah (ali mavrici) ter odkljukal še kakšno od doslej neosvojljivih dirk, bi bilo to precej nepričakovano. Tudi zato ni preveč spreminjal lanskega urnika.

In če bo Pogačar lovil tisto, kar mu predstavlja največji izziv, bodo tudi njegovi rojaki skušali dodati svoj delež k obsežni popularizaciji športa na sončni strani Alp. Stična točka vseh slovenskih članov svetovne serije in ostalih ravni pa bo predvsem nastop na domačem evropskem prvenstvu.

Čeprav v svetu kolesarstva evropsko prvenstvo ne pomeni toliko kot številne druge preizkušnje, se je Slovenija tudi po zaslugi izjemnih uspehov domačih asov v zadnjem desetletju dobesedno vpisala na zemljevid tudi z organizacijo velikega tekmovanja.

To bo na sporedu med 3. in 7. oktobrom prihodnje leto, naslov pa bo branil prav Pogačar, ki bo pred tem naskakoval tretji naslov svetovnega prvaka v Montrealu. Selektor Uroš Murn je na podelitvi za kolesarja leta v Sloveniji dejal, da pričakuje zahtevno traso, ki bo odgovarjala slovenskim šampionom, s čimer bi lahko naslov najboljšega na stari celini ostal doma.

Še pred tem pa se bo odvila večina pomembnih preizkušenj v sezoni. Tudi 36-letni Primož Roglič ob koncu svoje kariere še vedno velja za enega najbolj izpostavljenih kolesarjev, tudi zaradi neizpolnjenih želja pa si je pred sezono zaželel novega nastopa na Touru in Vuelti, a se vsaj prvi del tega načrta ne bo uresničil.

Dirka po Franciji bo v domnevno po pogodbi sodeč zadnjem letu v ekipi Red Bulla ostala neizpolnjena želja, saj je ekipa na medijskem terminu razkrila, da bo edini kapetan na Vuelti. Peto slavje na španski pentlji bi ga izstrelilo na sam vrh večne lestvice. Tudi 100. zmaga je na radarju, do te mu manjka še devet zmag. Letos je dosegel le tri, vse v marcu po Kataloniji.

Leta 2026 bo spomladi med marcem in majem dirkal na Tirreno-Adriaticu, po Baskiji in Romandiji, nato pa sledijo poletne priprave na Vuelto in morebiti tudi SP in EP.

Če je Roglič v zrelih letih in proti koncu kariere, je na začetku te Jakob Omrzel. Eden najbolj obetavnih mladih slovenskih kolesarjev je to sezono slavil na dirki po Italiji za mlade kolesarje, še pred podpisom prve poklicne pogodbe z Bahrain-Victoriousom v svetovni seriji, pa je s četrtim mestom na domači dirki po Sloveniji dokazal svoj nesporni talent med člani.

Leto 2026 bo zanj leto učenja, a cilji 19-letnega Dolenjca vseeno ostajajo visoki in ambiciozni, predvsem za prihodnost.

V sezoni 2026 bo v svetovni seriji tekmovalo deset Slovencev, zvest pomočnik Pogačarju bo pri emiratih Domen Novak, Jan Tratnik pa bo po sanirani hujši poškodbi kolena bržčas imel podobno vlogo pri Red Bullu z Rogličem ali pa bo pomagal Remcu Evenepoelu, belgijskemu prišleku k avstrijsko-nemški zasedbi.

Ob Omrzelu bodo svoje cilje pri Bahrain-Victoriousu zasledovali še Matej Mohorič, Žak Eržen in Matevž Govekar, pri Alpecin-Deceunincku bo tekmoval Gal Glivar, Luka Mezgec pa bo svoje bogate izkušnje na druge vsaj še prihajajočo sezono prenašal pri Jayco-AlUli.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.