Jumbo-Visma je pred nekaj leti doživela precejšen pretres, ko je ekipa, ki se je takrat še imenovala Rabobank, popolnoma zamenjala vodstvo ter prestrukturirala ekipo. In nihče ne more zanikati nekaterih odličnih potez novega vodstva, ki blesti pri odkrivanju in razvijanju mnogih talentov, ki jih druge ekipe ne opazijo.
Tako so pri Adrii Mobil odkrili izjemno prspektivnega nekdanjega smučarskega skakalca Primoža Rogliča, ki se je nedavno podal med kolesarje ter iz njega napravili najboljšega kolesarja na svetu.
Prav tako so odkrili takrat povsem anonimna kolesarja, kot sta Sepp Kuss in Jonas Vingegaard, ter iz njiju napravili dva izmed najboljših hribolazcev na svetu, medtem ko so skozi svojo razvojno ekipo iz Roberta Gesinka in Stevena Kruijswijka ustvarili kolesarja, ki sta na Grand Tourih lahko posegla po stopničkah. So tudi prva WorldTour ekipa, ki je ponudila priložnost ciklokrosistu Woutu van Aertu. Vsi vemo, kaj je nastalo iz njega.
A po drugi strani nikakor ne moremo ubežati dejstvu, da je novo mlado vodstvo Jumbo-Visme eno najbolj nesposobnih pri vodenju kolesarskih dirk. Iz leta v leto, iz dirke v dirko jim namreč uspe najti nov način, kako zamočiti.
Le kdo se ne spomni postanka za malo potrebo, ko je Roglič na Giru nujno potreboval menjavo kolesa? Ali kako so bili povsem zadovoljni s prednostjo pred Tadejem Pogačarjem pred odločilnim kronometrom na Dirki po Franciji, ko ga niti niso poizkusili napasti? Ali kako bi leta 2020 z brezglavo taktiko na zadnji odločilni etapi skoraj izgubili Vuelto proti Richardu Carapazu?
Še najbolj sveži pa so zagotovo spomini na lansko sezono, ko so med paniko in prerivanjem v glavnini povsem samega pustili Rogliča, medtem ko je van Aert lovil etapno zmago. Kljub temu da so po etapnih zmagah ena najbolj uspešnih ekip zadnjih petih let in v klubski zgodovini manjka le še legendarna rumena majica, so svojega kapetana pustili povsem samega, da so ga zrinili s ceste, medtem ko je van Aert etapo končal nekje okoli petnajstega mesta.
Tudi letos s(m)o mnogi dvigovali nosove, ko so napovedali, da gredo na dirko s kar tremi kapetani, saj bo imel van Aert proste roke pri lovljenju zelene majice. Belgijec je izjemen kolesar, ki si zagotovo zasluži, da med svoje uspehe doda zeleno majico, a vseeno se čisto vse (ostale) ekipe zavedajo, da je bistvo dirke rumena majica. In če imaš kolesarja, kot je Roglič, ki lahko realno računa na skupno zmago, niti ne pomisliš na kakšno zeleno majico, pač pa vse podrediš svojemu kapetanu.
In če smo že mislili, da huje ne more biti, da so neumnosti Jumbo-Visme dosegle vrhunec, smo se še kako motili, kar je najlepše pokazal letošnja peta etapa Dirke po Franciji, kjer so Nizozemci na peklenskih tlakovcih dali nov pomen idiotizmu.
Vsak, ki se vsaj malo spozna na kolesarstvo, se je spraševal, kako je lahko celotna ekipa odpeljala mimo Primoža Rogliča, ko je ta sedel ob cesti in si poizkusil naravnati ramo. Zakaj ga ni nihče počakal? Iz Jumbo-Visme so po dirki razkrili, da ga sploh niso opazili, kar pojasni, zakaj so se brezbrižno odpeljali mimo svojega kapetana.
Ampak čez vsega nekaj trenutkov je bilo celotnemu kolesarskemu svetu jasno, da je Roglič padel ter da z nekaj-sekundnim zaostankom vozi za svojo ekipo. In pri slednji so se odločili, da pošljejo nazaj dva izmučena kolesarja, da mu pomagata loviti skupino, v kateri sta na vso moč narekovala tempo povsem sveža njihova kolesarja van Aert in Christophe Laporte.
Seveda Roglič s pomočniki ni uspel ujeti prejšnje skupine in na koncu je izgubil skoraj dve minuti, a če bi se v ekipi odločili, da Primoža počakajo, bi morda sprva res izgubili kakšnih 15, 20 sekund, a bi nato v polni postavi, s sedmimi kolesarji lahko narekovali tempo ter po vsej verjetnosti celo ujeli Tadeja Pogačarja, kar jim zgolj z izjemnima van Aertom in Laportom na koncu za las ni uspelo.
Nad nesposobnostjo vodstva Nizozemcev je bil po etapi tako začuden tudi nekdanji naš izjemni kolesar ter eden prvih Rogličevih trenerjev pri Adrii Mobil Boštjan Mervar, ki je v pogovoru za Siolov Sportal brez dlake na jeziku analiziral novo sramoto nizozemske ekipe.
"Res ne razumem. Tisti ljudje, ki so bili v avtomobilih, si ne zaslužijo, da so bili tam. Ne vem. Recimo, če bi takrat, ko je Roglič padel, skupina z van Aertom in Vingegaardom počakala le 15 sekund, da bi se ji Roglič priključil, bi se etapa končala enako. Mogoče celo bolje, ker bi lahko vleklo sedem kolesarjev, tako pa so bili v eni skupini trije, pa v drugi trije … Brez zveze, nesmisel. Ne vem, kaj naj še rečem. Res so obdržali tisto rumeno majico, ki pa jo bodo tako ali tako izgubili, slej ali prej," je napovedal Mervar ter zadel v polno, saj je van Aert po novem absurdu Jumbo-Visme rumeno majico zapravil že naslednji dan.
"Žal mi je, da Primož ni šel že pred dvema letoma v kakšno drugo ekipo. Danes so me razočarali na celi črti," je Mervar načel temo, ki je po razočaranjih iz leta v leto vse pogostejša med slovenskimi ljubitelji kolesarstva, ki bi si Primoža raje videli v ekipi, ki ne bi počela takšnih neumnosti, obenem pa bi svojega kapetana bolj cenila.
"To ni bila neka smola. Mislim, da če bi bil danes Primož v neki normalni ekipi, bi prišel na cilj s skupino, v kateri je bil van Aert, če bi reagirali normalno, kot bi v takšni ekipi morali. Namesto da se je van Aert 'snel z verige', bi počakali le 15 sekund, da bi se Primož priključil, in bi vlekli skupaj. Ampak ne vem. Ne vem, kako razmišljajo drugi. Morda se motim. Bomo videli, kaj se bo še razkrilo o tej etapi," je temo za Siolov Sportal zaključil Mervar, ki ni skrival nezadovoljstva nad novo sramoto nizozemske ekipe. Na žalost moramo reči, da smo česa podobnega v zadnjih letih že vajeni.
Celoten intervju z Boštjanom Mervarjem si lahko preberete tukaj.
Koncno je nekdo povedal na glas kje je glavna tezava Jumbo Visme. S takim sampionom kot je Roglic so osvojili ze veliko, a lahko bi se vec. Ko ni Roglica jim na vecdnevnih dirkah s klanci, razen posameznih etap, vrhunski rezultat ne uspe.