Mehiški reprezentant Isaac Del Toro, sicer član moštva UAE Team Emirates XRG, je bil eden najboljših posameznikov na nedeljski cestni preizkušnji svetovnega prvenstva v Ruandi, po kateri se je znašel na udaru kritikov, ker naj bi med dirko pozabil na svoje reprezentančne barve in se preveč podredil interesom moštvenega kolega Tadeja Pogačarja.
Ta je sicer zadnjih 66 kilometrov dirke prevozil povsem sam in z ubranitvijo lanskega naslova svetovnega prvaka iz Züricha znova potrdil svojo premoč v svetovnem cestnem kolesarstvu.
Majhen delež je k uspehu slovenskega kolesarja prispeval tudi Del Toro, ki pa kljub dobri predstavi ni bil dovolj hiter za odličja, a je bil na koncu povsem pomirjen s sedmim mestom. Mehičan je sicer upal na še več, a ga je pri tem omejevalo slabo počutje. Prav tako je zavrnil očitke, da je želel na dirki pomagati Pogačarju.
Kako pomagati?
Pogačar je 104 kilometre pred koncem navil močan tempo na vzponu na Mont Kigali, s čimer je povsem razbil skupino najboljših kolesarjev. Vrh je skupaj z njim prečkal samo moštveni kolega Juan Ayuso, kmalu zatem pa se jima je uspel priključiti še Del Toro. Ta je nato močno pospešil na zidu Kigalija in se otresel Ayusa, s Pogačarjem pa sta si hitro privozila lepo prednost pred zasledovalci.
Nekaj kilometrov kasneje je Del Toro zapadel v krizo na vzponu Kimihurura, Pogačar pa ga je celo počakal, da bi skupaj nadaljevala pot proti cilju. A Del Toro ni mogel več dolgo držati stika s svetovnim prvakom, ki je 65 kilometrov pred ciljem ostal sam. Morda bi ob Pogačarju vztrajal dlje, če ga ne bi pestile zdravstvene težave, tako da je na koncu dirko končal v isti zasledovalni skupini kot Ayuso.
"Iskreno sem si želel dirkati na vso moč. Moj cilj je bil, da dirko končam brez kakršnih koli obžalovanj glede same vožnje. Želel sem biti aktiven. Moja moštvena kolega v mehiški reprezentanci sta naredila vse, kar je bilo v njuni moči, od samega začetka sta bila povsem predana našemu cilju. Dokazati sem želel, da smo prišli po zmago. Kolesarji, ki so osvojili medalje, so dirkali na izjemno visokem nivoju. Ponosen sem, da sem se boril. Mehika že dolgo ni imela takšne prisotnosti na dirki takšnega kova, kar me navdaja s ponoson" je dodal nesojeni junak letošnje dirke po Italiji.
Nekateri so po dirki namigovali, da se je Del Toro zadovoljil z vlogo Pogačarjevega pomočnika, kar pa je sam odločno zanika. "Zelo sem se trudil, da ne bi imel preveč spoštovanja do njega. Poskušal sem načeti njegove noge, a to ni bilo možno. Dirkal sem na vso moč, on pa se mi je samo nasmehnil. Vrnil sem mu nasmeh in dejal: 'Še 100 km do cilja.' Vem, kakšen je moj nivo, in vem tudi, da sem borec. To sem naredil za svoje reprezentančne kolege."
Za konec je razkril vsebino prvega pogovora z novim/starim svetovnim prvakom po prihodu v cilju. "Pogačar mi je po dirki dejal, da moram še naprej trdo delati in se razvijati. Čestital sem mu za zmago in neverjetno vožnjo, ko jo je prikazal. Zmagal je z minuto in pol prednosti. Zelo ga občudujem in spoštujem. Poskušam nadoknaditi razliko med nama, vendar se zavedam, da bo zelo težko."
Denar pove vse
Podobno je bilo lani s Sivakovim, ravno tako klubskim sotekmovalcem. Fantje dirkajo za dober rezultat in je zato ostati s Pogačarjem smiselno. Res pa je Tadej toliko boljši, da jih prežveči in izpljune. Ampak to je tveganje, ki ga je… ...prikaži več za dosego rezultata potrebno sprejeti. Vse ostalo je načrtno dirkanje na 10. ali 20. mesto. Če bi Remco lahko držal korak v klanec, se ne bi nihče pritoževal.
Lahko pa pogledamo z druge plati in trdimo, da je Pogačar pomagal Isaacu. Isaac je več vozil za njim, kot pred njim. Če bi zdržal tempo, bi lahko bil srebrn.