Šport > Kolesarstvo

Starši pokojnega kolesarja zaradi Van Aerta jokali kot dež

wout van aert Profimedia
Wout van Aert je zmago na kraljici vseh klasik posvetil tragično preminulemu kolegu Michaelu Goolaertsu. Starši pokojnega kolesarja so bili zaradi besed in dejanj belgijskega šampiona ganjeni do solz.

Ko je Wout van Aert (Visma–Lease A Bike) na dirki Pariz–Roubaix ciljno črto prečkal pred Tadejem Pogačarjem (UAE Emirates), je svoj pogled nemudoma usmeril navzgor in s kazalcem pokazal proti nebu. A ne za to, ker je na eni najprestižnejših dirk na svetu pravkar ugnal 'nepremagljivega' Slovenca, temveč je imela njegova gesta precej globlji pomen. 

Van Aert je bil v trenutku enega največjih kariernih uspehov z mislimi pri nekdanjem moštvenem kolegu Michaelu Goolaertsu, ki je pred osmimi leti prav na kraljici vseh klasik doživel usodni zastoj srca.

wout van aert | Avtor: Profimedia Profimedia
"To mi pomeni vse," je v prvi izjavi po dirki dejal čustveni Van Aert, ki se je na Pogačarjev račun veselil svoje druge zmage na spomenikih in prve po letu 2020, ko je osvojil Milan–San Remo."To je bil moj cilj od leta 2018, ko sem prvič nastopil na tej dirki. Takrat sem izgubil moštvenega kolega Michaela Goolaertsa. Odtlej sem vedno sanjal o tem, da bom s prstom lahko pokazal proti nebu. Velikokrat sem imel smolo, a nikoli nisem nehal verjeti. Nagrada je končno tukaj," je dodal.

"Ta zmaga je za Michaela, za njegovo družino, starša Stafa in Marianne in njegovega brata Kristofa. Ter za vse moje moštvene kolege iz nekdanje ekipe," je še povedal šampion, ki so ga tako kot Pogačarja in prvega favorita na stavnicah Mathieuja Van der Poela, ta je bil na dirki poražen po treh zaporednih zmagoslavjih, pestile tudi tehnične težave.

Po dveh predrtih zračnicah je mislil, da je dirka izgubljena, a je vztrajal do konca in bil za to bogato poplačan. "Neštetokrat sem že nehal verjeti, a sem se naslednji dan vedno prebudil z mislijo, da je mogoče. To, da sem se po velodromu vozil z svetovnim prvakom, mi je dalo neizmerno zadoščenje. Občutek je še bolj poseben, ker sem ga premagal v dvoboju mož na moža. Držal sem se svojega načrta. Takšen ciljni sprint sem neštetokrat opravil v sanjah in v pripravah. Točno sem vedel, kaj moram narediti. Najtežje je bilo priti do velodroma, ker sem bil ob Pogačarju tolikokrat na meji. A na koncu se je izplačalo," je povedal Belgijec.

Van Aert | Avtor: Profimedia Profimedia

Čudoviti gesti in posvetilom njunemu sinu sta bila po televiziji oziroma radiu priča tudi starša Michaela Goolaertsa, ki sta ob dejanjih zmagovalca dirke neutolažljivo točila solze. "Presunljivo," je za Sporzo povedal oče Staf. "Od Michaelove smrti ne gledam več dirk, ker mi je pretežko. Še posebej ko gre za 'njegove' dirke. Poskušam se umakniti od tega, tako da tudi tokrat nisem gledal."

"Ravno sem se vračal z obiska pri mami, ko sem po radiu slišal, da ima Wout možnosti za zmago. Zapeljal sem na dovoz pri hiši in poslušal radijski prenos. Slišal sem tudi njegov prvi intervju po dirki. Solze so mi tekle po licih. Vrnil sem se v hišo, kjer je žena dirko spremljala po televiziji. Za razliko od mene lahko še vedno gleda kolesarstvo. Še enkrat sem slišal Woutov intervju v nizozemščini. Naravnost čudovito."

Michael Goolaerts | Avtor: Profimedia Michael Goolaerts je leta 2018 umrl za posledicami srčnega zastoja na dirki Pariz–Roubaix. Profimedia
Dejstvo, da je njun sin še vedno tako globoko v srcu Van Aerta in drugih kolesarjev, je za družino nadvse ganljivo. "Tem fantom še vedno občasno pošljem kakšno sporočilo. Wout se vedno odzove v nekaj minutah. Ne maram ga preveč motiti, ker ima druge prioritete. Prav tako ga ne želim obremenjevati z našim žalovanjem. Wout je vedno govoril, da bo osvojil Roubaix za Michaela. Po letih smole je že malce obupal, zdelo se je, da mu ni usojeno. Predrte gume, padci, nato je še Pogačar vrgel oko na to dirko. Pa ga premagaj, če zmoreš! A to nedeljo se je vse poklopilo. Nismo vraževerni, a Michael je bil na tej dirki ob Woutu," še meni Staf.

Družina si šteje v privilegij, da spomin na Michaela še vedno živi. "Težko je, a hkrati nas tolaži, da ga imajo ljudje še vedno mislih. Toliko otrok umre v nesrečah, pa o njih nihče ne govori. Srce se nam lomi, ko Antoine Demoitié (nekdanji belgijski kolesar, ki je preminil eta 2016, op. a.) ni omenjen na dirki Gent-Wevelgem. Srečo imamo, da najinega sina niso pozabili. Vem, kaj bi Michael v tem trenuku dejal Woutu. Rekel bi: 'Hvala'. To je bila njegova beseda. Vsem skupaj, hvala!" je pristavil oče.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.