Ko je Wout van Aert (Visma–Lease A Bike) na dirki Pariz–Roubaix ciljno črto prečkal pred Tadejem Pogačarjem (UAE Emirates), je svoj pogled nemudoma usmeril navzgor in s kazalcem pokazal proti nebu. A ne za to, ker je na eni najprestižnejših dirk na svetu pravkar ugnal 'nepremagljivega' Slovenca, temveč je imela njegova gesta precej globlji pomen.
Van Aert je bil v trenutku enega največjih kariernih uspehov z mislimi pri nekdanjem moštvenem kolegu Michaelu Goolaertsu, ki je pred osmimi leti prav na kraljici vseh klasik doživel usodni zastoj srca.
"Ta zmaga je za Michaela, za njegovo družino, starša Stafa in Marianne in njegovega brata Kristofa. Ter za vse moje moštvene kolege iz nekdanje ekipe," je še povedal šampion, ki so ga tako kot Pogačarja in prvega favorita na stavnicah Mathieuja Van der Poela, ta je bil na dirki poražen po treh zaporednih zmagoslavjih, pestile tudi tehnične težave.
Po dveh predrtih zračnicah je mislil, da je dirka izgubljena, a je vztrajal do konca in bil za to bogato poplačan. "Neštetokrat sem že nehal verjeti, a sem se naslednji dan vedno prebudil z mislijo, da je mogoče. To, da sem se po velodromu vozil z svetovnim prvakom, mi je dalo neizmerno zadoščenje. Občutek je še bolj poseben, ker sem ga premagal v dvoboju mož na moža. Držal sem se svojega načrta. Takšen ciljni sprint sem neštetokrat opravil v sanjah in v pripravah. Točno sem vedel, kaj moram narediti. Najtežje je bilo priti do velodroma, ker sem bil ob Pogačarju tolikokrat na meji. A na koncu se je izplačalo," je povedal Belgijec.
Čudoviti gesti in posvetilom njunemu sinu sta bila po televiziji oziroma radiu priča tudi starša Michaela Goolaertsa, ki sta ob dejanjih zmagovalca dirke neutolažljivo točila solze. "Presunljivo," je za Sporzo povedal oče Staf. "Od Michaelove smrti ne gledam več dirk, ker mi je pretežko. Še posebej ko gre za 'njegove' dirke. Poskušam se umakniti od tega, tako da tudi tokrat nisem gledal."
"Ravno sem se vračal z obiska pri mami, ko sem po radiu slišal, da ima Wout možnosti za zmago. Zapeljal sem na dovoz pri hiši in poslušal radijski prenos. Slišal sem tudi njegov prvi intervju po dirki. Solze so mi tekle po licih. Vrnil sem se v hišo, kjer je žena dirko spremljala po televiziji. Za razliko od mene lahko še vedno gleda kolesarstvo. Še enkrat sem slišal Woutov intervju v nizozemščini. Naravnost čudovito."
Michael Goolaerts je leta 2018 umrl za posledicami srčnega zastoja na dirki Pariz–Roubaix.
Družina si šteje v privilegij, da spomin na Michaela še vedno živi. "Težko je, a hkrati nas tolaži, da ga imajo ljudje še vedno mislih. Toliko otrok umre v nesrečah, pa o njih nihče ne govori. Srce se nam lomi, ko Antoine Demoitié (nekdanji belgijski kolesar, ki je preminil eta 2016, op. a.) ni omenjen na dirki Gent-Wevelgem. Srečo imamo, da najinega sina niso pozabili. Vem, kaj bi Michael v tem trenuku dejal Woutu. Rekel bi: 'Hvala'. To je bila njegova beseda. Vsem skupaj, hvala!" je pristavil oče.
Van Aert: "This means a lot to me. It’s been a goal since 2018, from the first year I raced here. I had lost Michael Goolaerts, my teammate. This finger pointed to the sky is for him. This victory is for him and his family."#ParisRoubaix pic.twitter.com/CDMeSBADWn
— La Flamme Rouge (@laflammerouge16) April 12, 2026