Pred dirko po Sloveniji smo se pogovarjali z nekdanjim kolesarjem in sedanjim selektorjem cestne reprezentance do 23 let Martinom Hvastijo, ki se je s tritedenskimi dirkami srečeval, nastopil je na vseh treh, ko so Slovenci šele dobro prihajali med elito svetovnega kolesarstva. Dvajset let kasneje so že osvojili Giro, Vuelto (Primož Roglič) in Tour (Tadej Pogačar), zmage pa nanizali tudi na štirih od petih spomenikov kolesarstva (Matej Mohorič je slavil na Milano -San Remo, Pogačar na dirki po Flandriji, dirki Liege - Bastogne - Liege in dirki po Lombardiji, Roglič pa prav tako na LBL). Vsi so se z močnejšo konkurenco uvodoma srečali na dirki po Sloveniji.
Kaj pričakujete od tokratne slovenske pentlje?
Glede na to, da je najboljši kolesar na svetu Tadej Pogačar poškodovan, pričakujem bolj odprto dirko, kar ni nujno slabo. Predvsem to velja za mlade slovenske kolesarje, upam, da bodo dobili kakšno priložnost več. Sicer pa pričakujem, da bodo v ospredju tisti, ki veljajo za glavne favorite, osebno upam, da bo to Domen Novak. Za skupni seštevek bo sicer odločilen dvakratni vzpon na Kolovrat, v ospredju bodo tisti, ki se dobro peljejo v klanec. Mogoče bo od mladih zraven Gal Glivar, ampak za zmagati mislim, da bo potrebno premagati Filippa Zano, Diega Ulissija in upam tudi Novaka.
Omenili ste mladega Glivarja. Kaj pomeni ta dirka za slovenske kolesarje?
To je največji dogodek v tem športu v Sloveniji. Seveda pomeni ogromno in neprimerljivo promocijo za kolesarje, za klube, za vse. V mojih časih smo Slovenci obvladovali to dirko, zdaj pa je ta dirka prerastla slovensko konkurenco. Dejansko prihajajo sem uveljavljeni kolesarji svetovnega formata in se je pač težje dokazati. Vseeno vsak išče prostor zase.
Koliko k vsemu temu dodajo tudi prenosi na Eurosportu, gledanost dirke po svetu?
Zagotovo dodajo. Jasno je, da so imena tista, ki pritegne gledanost na mednarodni sceni. Dirka ima nek nivo, ne gre pa pozabiti, da se ne kaže le dirka, ampak celotna Slovenija, okolica, narava, turistične, zgodovinske in kulturne znamenitosti. Vse to je velik plus.
Kar nekaj kolesarjev si redno izbere Slovenijo tudi kot pripravo na Tour. Sami ga redno komentirate v televizijskih prenosih, kaj menite za letos?
Boj med Jonasom Vingegaardom in Tadejem Pogačarjem, težko ga je napovedati, na vsak način bomo navijali za Tadeja. Po informacijah, ki jih imamo, je zdaj z njim vse v redu. Trenira, zapestje je v redu, trenutno si ogleduje trase alpskih etap. Za teden dni gre še na višino (višinske priprave; op.p.) in nato pride na državno prvenstvo v Radovljico in na Pokljuko. Videle so bo v kakšni formi je. Vse največje dirke se dobivajo v zadnjem tednu. V prvem in drugem predvsem ne sme kaj izgubiti, ima tako še kar nekaj časa do odločilnih bojev.
Zapestje zna biti sicer zelo moteče na kolesu ...
Mislim, da je po šestih tednih že vse sanirano. Tadej lahko počne že vse, tudi sprinta, vprašanje je le, koliko je izgubil zaradi manjka treningov.
To je bila sicer njegova prva resnejša poškodba. Kako takšne reči vplivajo na glavo?
Nikoli ne veš. Sicer pri njegovem karakterju, vsaj kolikor ga poznamo, to ne bi smelo preveč vplivati. Se pa tudi on zaveda, da na kolesu vsake toliko časa pač padeš. Pri določenem številu padcev pa pridejo tudi poškodbe. To je neizogibno, to je del tega športa. To moraš sprejeti, se pobrati in iti naprej.
Pravzaprav ga je po odličnem začetku sezone ustavila luknja na cestišču, s tem, da pravzaprav ni sam zašel v težave ...
Nič ni bil kriv. Na te reči se lahko izgovarjaš. To lahko vzameš kot usodo. Vedno je tako, da je v kolesarstvu eden kriv, pade pa jih več. To se zgodi. Če si pa večkrat kriv, potem pa gre za težavo v glavi.
Vingegaard je bil sicer izjemno prepričljiv na Dofineji ...
Res je, pravzaprav lahko rečemo, da je bil brez prave konkurence. Lahko samo upamo, da bo tudi Tadej na podobnem nivoju in da se bosta pošteno udarila za zmago.
Je Danec morda prehitro v top formi?
To bo pokazal čas. Zagotovo je bil zdaj daleč pred konkurenco, res pa je, da tokratni konkurenti tudi na Touru ne bodo resnično v igri za skupni uspeh. Računamo, da bo Tadej v takšni formi kot zadnja tri leta.
Prerašča to že v veliko rivalstvo? Bila sta že prvi in drugi, nato pa zamenjala mesti.
Je. Saj to je pozitivno v športu. Da imamo neka rivalstva, neke duele, ki vlečejo naprej. Drug drugega spodbujata k temu, da sta boljša. Čakamo, da bo še Primož na tej ravni.
Omenili ste Primoža in odločitve v zadnjem tednu. To se je zgodilo tudi na letošnjem Giru. Kako ste videli tisto vožnjo na Višarje? Ste pričakovali takšen razplet?
Upali smo, pričakovati tega direktno pa si ni upal nihče. Štirinajst sekund (za toliko je Roglič slavil v skupnem seštevku; op.p.) ni nekaj, kaj bi lahko izračunal, ali pa na primer napisal scenarij za vnaprej. Se je pač izšlo. Zdaj, ko dobivam informacije iz Primoževega tabora, lahko rečem, da so vsi verjeli v to. Cela ekipa je verjela, imel je vso podporo. Mene je bilo sicer malce strah. Geraint Thomas je bil trd oreh.
Kaj ste pomislili v trenutku, ko je Roglič zapeljal v tisto luknjo in se je snela veriga na njegovem kolesu?
Takrat sem bil sicer na dirki na Poljskem in sem si vse skupaj ogledal šele v hotelu na računalniku, pravzaprav niti nisem dobro videl, kaj je bilo. Bil je šok. Šok! Je pa neverjetno hladno odreagiral, rutinirano. To niso stvari, ki jih maš pripravljene. To se ti zgodi in potem odreagiraš, ali pa ne. Primož je ostal hladen in super odreagiral. Tudi ob pomoči mehanika in Mitje Mežnarja je rešil situacijo. Prepričan sem, da se je v bistvu takrat odločila dirka in to njemu v korist, ker potem ni več vozil racionalno, ampak le še na vse ali nič.
Veriga se lahko v takšnih situacijah tudi precej zaplete.
Zelo je odvisno od tega, kaj se zgodi. Lahko bi se na primer zataknila med napere in je potem ne dobiš ven. Tako pa je zelo hitro rešil zadevo. Sam točno nisem dobro videl, zadeve pa kasneje nisem šel analizirati. Je pa neverjetno hladno ukrepal. Potegnil jo je s prstom okoli, dal na največji zobnik in odšel naprej. Ker je bila takšna strmina, je bilo sicer težko speljati. Podobno je na primer pri gorskem kolesarstvu, ko ti veriga pade na koreninah in nato ne moreš več startati, če nimaš odriva (smeh).
Je torej odločil Primožev karakter? Da je bil zbran v trenutku, ko se je zataknilo pri lovu na enega največjih podvigov?
Ja. Saj pravim, to ni nekaj, kar bi bilo v knjigah. To pač imaš, ali pa nimaš v sebi. On je odreagiral vrhunsko.
Slovensko kolesarstvo je zdaj povsem v vrhu. Ko se je pred 30 leti na primer začela dirka po Sloveniji, si tega verjetno niste mogli zamisliti?
Ne, nikakor ne. Pred tremi desetletji smo po Sloveniji pravzaprav dirkali sami z nekaj tujci. Danes je ta dirka globalna, Slovenija pa kroji vrh svetovnega kolesarstva. O tem takrat nismo niti upali, kaj šele, da bi si nekdo nekaj takšnega predstavljal ali pričakoval.
Sami ste bili član ene prvih generacij, ki je začela dirkati z elito, zdaj imamo kar nekaj vrhunskih kolesarjev. Kako pa kaže naprej?
Dejstvo je, da imamo zelo majhno bazo, preko tega ne moremo. Ukvarjam se s kolesarji do 23 let in ne moremo pričakovati, da bo vsako leto nekdo 'Top'. Ravnokar ... Prejšnji mesec smo bili na Poljskem, zdaj na Češkem, po petih letih in Tadeju Pogačarju smo spet zmagali v skupnem seštevku dirke Pokala narodov, pet let je minilo, da smo spet dobili tako pomembno dirko z Galom Glivarjem. To ni nekaj, kar bi lahko pričakoval v vsaki sezoni. Dejansko moramo vzdrževati to vrhunsko okolje, da lahko takrat, ko pridejo pravi talenti, te peljemo naprej.
Omenili ste Glivarja, kateri mladi kolesarji še veliko obetajo?
Boštjan Murn (na včerajšnji etapi je bil nato dolgo v samostojnem begu, op.p.). Ta generacija je bila sicer nekoliko zaustavljena zaradi koronavirusa. Bilo je manj dirk, manj stika s konkurenco, manj kakovostnih preizkušenj. Murn za specifične dirke, ne za klance, ampak težje enodnevne dirke. V ozadju še prihaja nekaj kolesarjev, a bo potrebno še precej delati.
Koliko lahko pomaga steza v Češči vasi?
Nikoli ne bomo velesila na stezi. Gre za specifičen šport, ki zahteva ogromna vlaganja, tudi ogromno maso kolesarjev, ki se s tem ukvarjajo. Je pa to pri nas vrhunsko dopolnilo k zimskemu treningu. Se pravi večina, sploh mladih slovenskih kolesarjev, je v zadnjih letih hodila na pisto. To se pozna na hitrosti, na tehniki vožnje, na raznih elementih.
Kar precej kolesarjev je sicer dobro presedlalo s steze v cestno kolesarstvo.
Res je. Predvsem tisti, ki na stezi nastopajo v bolj vzdržljivostnih disciplinah. Iz njih pridejo vrhunski talenti.
Za kronometer na primer.
Kronometer, a tudi za etapne dirke. Bradley Wiggins, tudi Geraint Thomas ...
Filippo Ganna ...
Ganna. Vsi so bili svetovni prvaki na stezi.
