Kolesarska sezona 2025 bo s svojim začetkom prinesla tudi številne spremembe kolesarskih pravil, ki bodo stopila v veljavo z novo sezono. Mednarodna kolesarska zveza (UCI) je namreč pred novo sezono vpeljala kar nekaj novih pravil, izmed katerih bodo nekatera sprejeta z odprtimi rokami, nekatera pa so nekoliko bolj kontroverzna. Za eno spremembo pa je zaslužen celo naš Primož Roglič in njegov padec z lanske dirke po Franciji.
1. Rumeni kartoni
UCI je vse od avgusta minule sezone testiral sistem dodeljevanja rumenih kartonov, katerega bo dokončno vpeljal z začetkom sezone 2025. Kolesar si bo namreč zaradi neprevidne vožnje in različnih nešportnih potez (vožnja v zavetrju, "lepljivi bidon" ...) med dirko privozil rumene kartone, kateri se bodo akumulirali tekom sezone.
Če si kolesar tekom istega dogodka privozi dva rumena kartona, to pomeni takojšnjo diskvalifikacijo z dirke ter 7-dnevni suspenz. Če si kolesar tekom obdobja 30 dneh privozi tri rumene kartone, bo to botrovalo 14-dnevnemu suspenzu, medtem ko bo šest rumenih kartonov za obdobje 365 dni pomenilo 30-dnevni suspenz.
Nekoliko so le spremenili pravila iz minule sezone, saj kolesarji, katerih komisarji niso mogli prepoznati, niso dobili kazni. Po novem pa bodo športni direktorji ekip dolžni imenovati kolesarja, katerega so sodniki ujeli pri kršenju pravil (kot so uriniranje v javnosti, odmetavanje odpadkov ...), a ga niso uspeli identificirati. V nasprotnem primeru bo športni direktor kaznovan z globo 2.000 švicarskih frankov.
2. Brez kolesarjev najvišjega nivoja na U23 dirki svetovnega prvenstva
Zagotovo najbolj kontroverzna sprememba pravil pred novo sezono. V prejšnjih letih so se za najvišja mesta na svetovnem prvenstvu na dirki mlajših članov (U23) med seboj borili kolesarji, ki so že tekmovali na najvišjem nivoju. Na cestni dirki je sicer leta 2022 presenetil Jevgenij Fedorov, sicer pa so na cestnih dirkah in predvsem v vožnji na čas dominirali kolesarji, ki so bili člani WorldTour ter ProTour kolesarskih ekip.
Kolesarjem ekip svetovne serije in prokontinentalnega nivoja pa po novem ne bo več dovoljeno tekmovati na U23 dirki svetovnih in evropskih prvenstev, saj naj bi imeli dostop do opreme in trening metod, katerih si kolesarji nižjih razredov ne morejo privoščiti. Pri tem pa pri UCI niso vzeli v račun, da bodo številni kolesarji velikih razvojnih ekip še vedno v veliki prednosti pred ostalimi kolesarji.
To pravilo bo veljalo le za moški del kolesarske karavane, saj se bodo prve dirke za mlajše članice v zgodovini svetovnih prvenstev, katero bodo vpeljali na svetovnem prvenstvu v Ruandi 2025, lahko udeležila vsa dekleta mlajša od 23 let.
3. Dolžine dirk
UCI je tudi nekoliko spremenil dolžino preizkušenj na največjih tekmovanjih. Dolžina ženske cestne dirke na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah je po novem omejena na 180 km, kar je dvajset kilometrov več, kot pa je bila dosedanja dopuščena dolžina.
Nekoliko so skrajšali dolžino moške U23 preizkušnje, saj se bo morala dolžina dirke gibati med 150 in 180 kilometri, medtem ko bosta ženska U23 dirka in dirka za mladince dolgi med 110 in 140 kilometrov. Daljša preizkušnja pa bo dovoljena tudi mladinkam, saj se bodo lahko pomerile na 70-100 km dolgih trasah.
4. Zaključki dirk
UCI bo dovolil, da se "pravilo treh kilometrov" (v primeru padca znotraj zadnjih treh kilometrov vsi udeleženi dobijo enak čas, kot njihova skupina) na sprinterskih etapah raztegne na pet kilometrov.
Pri tem pa so še nekoliko dopolnili prejšnja pravila, saj po novem dobijo kolesarji čas svoje skupine zgolj v primeru, da gre za incident, v katerega sta udeležena vsaj dva kolesarja. Padci posameznih kolesarjev torej ne štejejo več.
UCI se je za to spremembo odločil predvsem zaradi "primera Roglič", ko je naš kolesarski as na minuli dirki po Franciji na eni izmed gorskih etap v zadnjih treh kilometrih v enem izmed zavojev na spustu padel sam od sebe, a je vseeno prejel enak čas kot Remco Evenepoel, s katerim sta skupaj lovila Tadeja Pogačarja in Jonasa Vingegaarda.
Čeprav je bil Rogličev padec povsem nedolžen, pa so ob tej priložnosti mnogi uvideli, kako bi se stara pravila dalo zlorabiti in so zato zahtevali spremembo. Po novem tako pravilo vstopi v veljavo le, če gre za incident vsaj dveh kolesarjev.
Prav tako so podrobneje dorekli "protokol sprinterskih con". Za ta protokol na določenih etapah morajo organizatorji zaprositi pred samim začetkom etap.
Bistvo tega protokola pa je, da se na teh etapah (načeloma ravninskih, sprinterskih) kolesarjem, ki ne zaostanejo za več kot tri sekunde za prejšnjim kolesarjem, dodeli enak čas kot najhitrejšemu v skupini. Čas se meri od zadnjega kolesa enega kolesarja in prednjega kolesa naslednjega.
Na preostalih etapah, kjer ni v veljavi protokol sprinterskih con, dobi kolesar svoj čas, če zaostane več kot sekundo za prejšnjim kolesarjem. Ta protokol ne stopi v veljavo za "neprave" sprinte, kot je recimo prihod ubežnikov v cilj pred glavnino.
5. Veselje pred ciljem
UCI se je prav tako odločil, da prepove slavje moštvenih kolegov v sprinterskih zaključkih. Ko namreč sprinterski vlaki dostavijo svoje sprinterje v pozicijo za boj za zmago, se nato ne bodo pred ciljem smeli veseliti zmag svojih moštvenih kolegov, saj naj bi z upočasnitvijo in slavjem ogrozili druge tekmovalce.
Nova pravila tako narekujejo, da bodo v zaključku dirk kaznovani kolesarji, ki med sprintom zmanjšajo hitrost, zavestno ostanejo v liniji drugih kolesarjev, slavijo v skupini, govorijo po radiu ali umaknejo roke s krmila, medtem ko sprint še traja.
Takšno početje lahko kolesarjem prisluži kazen 500 evrov, rumeni karton, odvzem točk v določenih tekmovanjih ali celo časovni pribitek.
