"Zelo hitro sem se naučil, da je doping v kolesarstvu in sploh v ekipi zelo razširjen. Rekli so mi: dober si, izjemno si nadarjen, treniraš z veliko truda, imaš vse potrebne veščine. Toda če se želiš obdržati tukaj, na vrhu, moraš sodelovati," je 49-letnik povedal za Stern.
Jan Ullrich se je leta 1995 pridružil takratni vzorčni nemški dirkalni ekipi in dve leti kasneje postal edini Nemec, ki je zmagal na Tour de Franceu.
Ullrich, o čigar življenju bo naslednji teden izšel dokumentarec na Amazon Prime, lastnega dopinga ni izrecno priznal. "Splošno razširjeno mnenje v tistem času je bilo, da če kolesariš brez pomoči, je tako, kot da bi šli na strelski dvoboj, oboroženi zgolj z nožem," je dejal nekdanji kolesar iz Rostocka.
Takrat se je vsem zdelo povsem običajno, je razkril: "Splošni odnos, ki je prevladoval, je bil: če tega ne storiš, kako boš preživel na dirki? Potem voziš v pelotonu in veš, da si verjetno eden tistih, ki nimajo ničesar v sebi, in zato tudi nimaš nobenih možnosti."
Ullricha je njegova ekipa leta 2006 suspendirala zaradi povezav s španskim zdravnikom za doping Eufemianom Fuentesom, Mednarodno športno razsodišče Cas pa mu je leta 2012 prepovedalo nastopati za dve leti.
Da o dopingu ni govoril leta 2006 ali leto pozneje, ko so doping priznali številni drugi Telekomovi kolesarji, je bilo predvsem zaradi pravnih razlogov, je dejal. Leta 2006 "ni želel biti izdajalec", leta 2007 pa je proti Ullrichu potekal kazenski postopek. "Moji odvetniki so mi svetovali, naj molčim. Nasvet, ki sem ga upošteval, a njegove posledice sem dolgo trpel."
dezurni@styria-media.si
Tudi Tona je nekoč na televiziji povedal, da od šnicla, restanega krompirja in solate ne moremo pričakovati vrhunskih rezultatov.