Časnik Večer je v sredo poročal, da bi bila štajerska prestolnica pripravljena plačati del kotizacije za EP v košarki, če bi država prispevala milijon evrov za obnovo dvorane Tabor. To naj bi za omenjeni časnik dejal mariborski podžupan Milan Mikl, ki pa je danes za STA pojasnjeval drugače. Kot je povedal, so v času, ko jih je sodelovanje zanimalo, dobili negativni odgovor, zdaj pa je prvi korak na strani Košarkarske zveze Slovenije (KZS).
"Naše misli so zato zdaj usmerjene v univerzijado, denarja za kaj takega pa nimamo. Res pa je, da bi bilo s strani države bolj smiselno nameniti milijon evrov za obnovo dvorane Tabor, kot pa porabiti več kot deset milijonov evrov za gradnjo nove dvorane kje drugje," je dejal Mikl, ki Maribor in Celje vidi kot možna izhoda v sili za organizatorje prvenstva, a pod drugačnimi pogoji, predvsem pa brez plačila kotizacije.
Na KZS so sicer po sredinih informacijah, da je zaradi neuspešnega razpisa za novo dvorano negotova izvedba dela predtekmovanja evropskega prvenstva v Novem mestu, zatrdili, da EP ni ogroženo, saj imajo za takšen primer predvideno rezervno rešitev z ljubljansko dvorano Tivoli. Vendar se lahko zalomi še kje, saj tudi na Ptuju še niso začeli z gradnjo obljubljene dvorane, do težav pa menda prihaja tudi v Kopru in na Jesenicah.
Na Ptuju bodo ponudbe na razpis za gradnjo nove dvorane odpirali sredi februarja, kot je za STA povedal tamkajšnji župan Štefan Čelan pa se za zdaj še trudijo, da bi uspeli izvesti obljubljeno. Čeprav razpisni postopek še ni zaključen, je povedal, da so doslej prejeli dve ponudbi, a dodal, da bo nato vse odvisno od nove vlade.
"Če bodo res zaustavili vse investicije, potem bomo morali žal od tega projekta odstopiti. Osebno seveda ne verjamem v napovedi o popolni blokadi investicij. Ker pa imamo v hiši samo sklep brez pogodbe, vam ne morem povedati, ali bo temu sledila pogodba. Ob vsem tem so seveda pomembni roki, ki bodo, če pogodba ne bo podpisana do maja letos, zamujeni," je dejal Čelan.
Vrednost investicije v novo ptujsko dvorano je osem milijonov evrov, končana pa naj bi bila vsaj tri mesece pred začetkom evropskega prvenstva. V najstarejšem slovenskem mestu poleg občinskih in zasebnih sredstev računajo tudi na denar s strani ministrstva za šolstvo in šport.
