Kaj ste pomislili, ko so vam ponudili vrnitev v Phoenix?
Občutki so bili fenomenalni. Svojo NBA-kariero sem namreč začel pri Soncih in tam že odigral dve sezoni in pol. Na mizi sem imel sicer ponudbe štirih klubov, a sem se na koncu le odločil za Phoenix. To je bilo najbolj logično. Poznam že ljudi in reči v klubu, ponudili pa so mi tudi pogodbo 3 + 1, tako da se lahko pred četrtim letom odločim, ali bom ostal ali ne. Menim, da sem podpisal zelo dobro pogodbo.
Zamer torej ni bilo.
To je pravzaprav biznis. V NBA ne smeš zameriti, če te prodajo. Takrat je bilo veliko zamenjav v klubu, vodilni pa so imeli neko vizijo. V njej ni bilo prostora zame. Navsezadnje se je selitev v Houston izkazala kot dobra zame. Imel sem veliko večjo minutažo in priložnost za igranje, nekako se mi je uspelo dokazati. Zdaj se vračam v Phoenix, kjer bom prvi organizator igre.
Takratni občutki pa verjetno niso bili najboljši?
Bil sem žalosten. A to je sestavni del tega športa. Zamer resnično ni. V klubu so tudi javno dejali, da jim je žal za tisto potezo.
Ste se slišali s Stevom Nashem? Zdaj ga boste namreč morali nadomestiti.
S Stevom sem se slišal. Dal mi je svojo omarico. Odločil se je, da se preseli k Los Angeles Lakersom. Želim mu veliko uspeha. Bo pa kar hudo, ko se bomo pomerili z Jezerniki. Steve je namreč ljubljenec občinstva v Phoenixu.
Želim si, da bi do tega prišlo že prej. Pravzaprav sem imel srečo, če se lahko tako izrazim, da se je Kyle Lowry lani poškodoval. Pri Houstonu mi je tako trener zaupal dirigentsko palico in to mi je uspelo izkoristiti. Ne glede na vse, kar se je zgodilo v zadnjih štirih letih, sem zelo srečen, da sem se lahko vrnil v Phoenix. Vzel sem številko ena, ker čutim, da sem zdaj nekako drugačen košarkar. Zdaj že vem, kako se igra v NBA, poznam ljudi v ligi.
Kako so potekale reči v Las Vegasu?
V Las Vegasu stopiš v stik z direktorji klubov, se malce pogovoriš. Po prihodu v ZDA prvega julija sem najprej odšel v Houston, naslednji dan sem letel v Phoenix, potem pa sem bil pri LA Lakersih. Nekako se pogovorjaš, a na teh prvih sestankih je še vse skrito. Nikoli ne veš, kam boš odšel. Tudi mi smo mislili, da bom dobil resno ponudbo od Lakersov, a je nato k njim odšel Nash. Oni vržejo na mizo svoje ponudbe, ti pa dobiš na voljo tri ali štiri dni, da se odločiš in se pogajaš z njimi. V Las Vegasu se samo dobiš s predstavniki klubov, nato pa sledijo sestanki, pogovori po telefonih, kaj si želiš, kaj klubi ponujajo ... V Vegasu pride le do prvega stika.
S kluboma iz Toronta in Charlotte se niste konkretneje pogovarjali?
Osebno jih nisem obiskal, pogovarjali smo se le po telefonu. Nič se iz tega ni razvilo, saj me ni vleklo v nobenega od teh dveh klubov. Ni mi šlo za to, da bi zmagal le na kakšnih sedmih tekmah od 82. Ob porazih se zelo hitro pojavijo težave.
Kako pa ste se pogajali s Phoenixom?
Saj ste videli, kako se je začelo. Začetno ceno smo postavili na deset milijonov, saj smo vedeli, da bodo pri Soncih želeli ta znesek nekoliko zbiti. Oni so začeli pri šest, na koncu pa smo se dogovorili za 7,5 milijona evrov. Pri Houstonu so mi ponujali približno nekaj podobnega, a sem se odločil za Phoenix, kjer je četrto leto moja odločitev. Po treh letih lahko z njimi prekinem. Takrat bom star 29 let in bom v najboljših letih. Tudi zato smo se odločili za Arizono.
Pred odhodom v ZDA ste dejali, da je Houston prva izbira. Kaj se je spremenilo?
Že prej sem dejal, da bo veliko odvisno od igralske zasedbe. V Houstonu so prodali kar nekaj košarkarjev, nekako delajo prostor za prihod Dwighta Howarda, a ne verjamem, da jim bo to uspelo. Ekipa se mi ni zdela dovolj konkurenčna, zato sem se odločil za Phoenix. Imeli bomo mlado, nadarjeno ekipo. Pripeljali so tudi Luisa Scolaja, Michaela Beasleyja ...
Verjetno je navijačica, ki vam je posvetila pesem, zdaj zelo razočarana. Ste odšli na kavo z njo?
Ne. V Houstonu sem bil le pet ur, zmanjkalo mi je časa zaradi sestankov. Žal je to del športa. Je bilo pa sicer kar nekaj slabega odziva v Houstonu, ko sem podpisal za Phoenix.
Zdaj se od vas pričakuje precej več.
Tega me nikoli ni bilo strah. Sem takšen košarkar, da me ne zanima, kaj drugi govorijo. Imam začrtano pot. Zagotovo bo nekaj več pritiska, a to je sestavni del športa. Vem, da lahko vodim ekipo. To sem dokazal na zadnjih tekmah, ko sem imel številke All Star igralca. Zgodili se bodo vzponi in padci, s tem pa se je treba boriti. Pri Soncih so tudi dejali, da imamo mlado moštvo in da v prvem letu ni pričakovati veliko. Sam menim, da lahko presenetimo, moštvo pa sestavljamo za prihodnost. V dveh letih naj bi zaigrali v končnici. V Phoenixu so se odločili za prenovo ekipe.
Je izziv nadomestiti Nasha?
Je izziv, saj se želim približati najboljšim igralcem v ligi NBA. Rad bi zaigral na tekmi All Star. A vsem sem že dejal, da nisem Nash. Igram drugače, želim biti prepoznaven le kot Goran Dragić. Od Steva si želim prevzeti le nekaj karakteristik. Njegovo delavnost in tekmovalnost. Vsak ima svojo športno pot in zelo težko je priti na takšen nivo, kot ga je pokazal Nash. Želim biti le Gogi, igrati svojo igro in na svoj način voditi ekipo.
Za vsako All Star tekmo dobite še zajeten bonus?
Tako je. Vsako sezono dobim milijon dolarjev, če zaigram na All Star tekmi.
Ne. V ekipi sva pravzaprav le dva organizatorja igre. Poleg mene je tu še Kendall Marshall, ki je novinec. Tisti, ki bo igral bolje, bo imel večjo minutažo. Sicer naj bi imel status prvega organizatorja igre, Marshallu pa bi tudi nekako pomagal ob prihodu v ligo. On naj bi imel na voljo okoli 15 minut, jaz pa ostalo. Nekje od 30 do 32 minut.
Bo morda prihodnja sezona celo nekoliko lažja? Zaradi lockouta je bil urnik v prejšnji sezoni zelo natrpan.
Prepričan sem, da bo lažja. Več časa bo za regeneracijo in pripravo na tekmeca. V minuli sezoni smo šli res le iz tekme v tekmo. Poskušal sem čim več spati, na tekmece se nisem posebej pripravljal. Nisem gledal posnetkov, kako igrajo, zdaj pa bo več časa tudi za to.
Kaj boste počeli s toliko denarja?
Pravzaprav ne načrtujem nič posebnega. V ZDA si moram najprej kupiti avto, si najeti stanovanje. Ostalo bo šlo na banko. Nekaj denarja se bo vezalo, ostalo pa bo šlo za vsakodnevne potrebe. Ne nameravam si kupovati hiše, avtomobilov ... Še vedno sem tisti preprosti Gogi. Nisem posebej razmišljal o denarju, še o avtu, ki ga bom kupil, ne. Vse ob svojem času.
Vam bo še naprej kuhalo dekle?
Če me bo še naprej prenašala (smeh). Že zadnji dve leti živiva skupaj v ZDA, skupaj si ustvarjava življenje. Upam, da bo šlo tako tudi naprej (smeh).
Kje bo kariero nadaljeval vaš brat?
To boste morali pa vprašati njega.
Španija?
Kakor se govori, bo odšel v Španijo. Trg je zaradi olimpijskih iger malce počasnejši. V roku kakšnega meseca naj bi se več vedelo. Ima nekaj ponudb iz Španije. Treba je videti, kakšna bo ekipa, ali bo dobil dovolj veliko minutažo ...
V ZDA športnikom veliko pomenijo olimpijske igre. Vam nastop na njih še manjka.
Nastop na olimpijskih igrah so sanje vsakega športnika. Od trenutnih slovenskih košarkarjev to še nikomur ni uspelo. Imamo lepo priložnost za to, naslednje leto je evropsko prvenstvo pri nas. Upam, da se bomo v prihodnosti kvalificirali na OI.
Vam lahko v Phoenixu preprečijo igranje na EP 2013?
Ne. O svoji prihodnosti odločam sam. Menim, da glede tega ne bo nobenih težav.