Danes 34-letni Ricky Rubio se v zadnjih letih ni pretirano naigral, razlog za to pa so duševne težave, zaradi katerih je moral leta 2024 tudi začasno prekiniti športno pot. Še prej se je iz lige NBA preselil v Barcelono, a mu tudi "domače" okolje ni pomagalo v boju z duševnimi težavami.
Športno pot je prekinil, da bi si vzel čas zase in znova premislil, kaj si zares želi. Po več kot letu dni tišine se je v izjemno osebni in čustveni izpovedi za oddajo "Lo de Évole" prvič javno dotaknil razlogov za svoj umik iz košarke.
"Rad bi igral – ampak brez vsega drugega in brez tega, da sem Ricky Rubio," je – tako ga citira španski AS – iskreno priznal eden največjih evropskih talentov v zadnjih desetletjih, dobro znan tudi ljubiteljem slovenske košarke, saj je s špansko večkrat stal nasproti naši izbrani vrsti. "Rad bi igral, a ne morem. Da bi sploh vedel, ali še lahko, dajem od sebe čisto vse. In odgovor postaja iz dneva v dan bolj jasen," je priznal Rubio.
Veljal je za čudežnega dečka
Rubio je veljal za čudežnega dečka evropske košarke, blestel je v mladinskih kategorijah, ko je nasprotnikom nasuval po 50 točk in več. Čeprav je pri komaj 20 letih osvojil vse, kar se je v Evropi dalo osvojiti, se nikoli ni zares počutil dovolj dobrega. V nedavnem pogovoru je tako priznal, da je vse življenje trpel zaradi t. i. sindroma vsiljivca. "Na svetovnem prvenstvu 2019 sem bil MVP, pa vseeno nisem bil srečen. Ko sem prejemal nagrado, sem si rekel: 'Jaz sem prevarant. Ne zaslužim si tega.'"
Pri sindromu vsiljivca (angl. Impostor Syndrome) gre za psihološki vzorec, pri katerem posameznik dvomi o svojih sposobnostih, dosežkih in uspehih ter ima občutek, da je "prevarant", ki si uspehov ne zasluži – kljub objektivnim dokazom o svoji kompetentnosti.
V trenutkih največjih uspehov je Ricky pravzaprav trpel, kar se večini sicer zdi čudno in nenavadno. "Bil sem kot robot in nisem si dovolil privoščiti spodrsljaja."
Poleg psihične stiske so ga pestile tudi poškodbe. Po drugi operaciji kolena je bil popolnoma na tleh: "Nisem hotel niti dvigniti telefona. V meni je odmevalo: 'To se mi ne dogaja ... Ampak povem vam, vrnil se bom močnejši kot kadarkoli.'" A rehabilitacija je bila polna jeze in notranjega boja.
Poleti 2023 se je priključil španski reprezentanci z namenom, da nastopi na svetovnem prvenstvu na Filipinih, kjer bi branili naslov iz Kitajske. A hitro je začutil, da nekaj ni v redu. "Imel sem čuden občutek v sebi. Pogledal sem se v ogledalo in videl, da nekaj ne štima," je priznal.
V tistem trenutku je vedel, da mora poiskati pomoč. "Žena je prišla na obisk, ker smo imeli prosto popoldne in sem ji rekel: 'Pomagaj mi spakirati.' Nasmehnila se je, mislila je, da se šalim. Pa sem ji rekel: 'Jaz tega ne zmorem sam. Ne morem oditi, ampak mi moraš pomagati,"' je trenutke, ko si je moral priznati premoč lastni psihi, opisal Rubio.
Rubio za zdaj še ne razkriva, ali se bo vrnil na parket ali bo dokončno obesil copate na klin. A nekaj je jasno, spregovoril je z namenom, da (p)odpre pomembno temo duševnega zdravja športnikov. Ti pod sojem žarometov pogostokrat skrivajo zgodbe bolečine, dvomov in tihega boja, za katerega ne vedo niti njihovi najbližji ...
dezurni@styria-media.si
