Evroliga je v zadnjih sezonah vse bolj stroga pri disciplinskih ukrepih, saj kazni za klube, igralce in trenerje dosegajo tudi več sto tisoč evrov. Najpogostejši razlogi za globe so neprimerno vedenje navijačev, kritike sodnikov in kršitve finančnih pravil.
Eden glavnih razlogov za visoke kazni so incidenti na tekmah v režiji navijačev, med najpogostejšimi kršitelji pa izstopata dva srbska velikana – Crvena zvezda in Partizan.
Po raziskavi BasketNews sta oba kluba skupaj odgovorna za kar 79 odstotkov vseh denarnih kazni, ki jih je Evroliga doslej izrekla klubom prek neodvisnega disciplinskega sodnika.
Evroliga je v tej sezoni doslej skupno zbrala 608.500 evrov glob, ki so bile izrečene klubom in posameznikom. Od tega je 451.500 evrov povezanih neposredno s klubskimi kaznimi, glavni razlogi pa so navijaški izgredi, žaljivo navijanje, neprimerne izjave o sojenju ter splošno nespoštovanje sodnikov.
Na vrhu lestvice kaznovanih klubov je Partizan, ki je do zdaj prejel 213.000 evrov kazni zaradi desetih različnih kršitev. S tem je tudi najpogosteje sankcioniran klub v ligi. Tesno za njim je Crvena zvezda z 143.500 evri glob iz osmih prekrškov, za katere so v veliki večin odgovorni navijači.
Najvišjo posamično kazen je dobil Partizan z 59.000 evri zaradi uporabe laserskih naprav in prižiganja bakel, metanja predmetov na igrišče, žaljivega skandiranja ter pomanjkljivega nadzora nad dostopom do igrišča med enim od derbijev proti Crveni zvezdi.
Slednja je bila po omenjenem derbiju kaznovana s 50.000 evri in omejitvijo kapacitet v dvorani na 80 odstotkov. Omejitev kapacitet ima tudi finančne posledice, saj tekme obeh beograjskih velikanov sodijo med najbolje obiskane v Evropi.
Crvena zveza in Partizan sta samo v zadnjih dveh sezonah za kazni odštela več kot 400.000 evrov. Večina teh kazni je povezani z neprimernim vedenjem navijačev. Z neprimerljivo nižjimi globami jima sledijo o Fenerbahče (24.000 evrov), Panathinaikos (22.000 evrov), Maccabi Tel Aviv (22.000 evrov) in Olympiacos (18.000 evrov).
Evroliga kazni praviloma odšteje od klubskih nagrad iz skupnega sklada (TV pravice, komercialne pogodbe, tržni dogovori med klubi, itd.), kar pomeni, da neposredno vplivajo na prihodke klubov.
