Kako bi opisali občutke, ki trenutno vihrajo po vas?
Občutki po zmagi so res fantastični. Upam, da bo gospod Janković (tedaj je ljubljanski župan ravno vstopil v garderobo, op. a.) podprl projekt velike Olimpije (smeh). Zdaj smo zelo blizu uvrstitvi v Top 16. Ljubljana si jo s to z dvorano in občinstvom tudi zasluži (Tedaj župan Janković doda: "Tudi s to ekipo, ne smeš pozabiti omeniti."). Da, tudi z ekipo, ker se vseskozi fanatično borimo. Mislim, da v Evroligi še nismo rekli zadnje besede.
Imamo veliko igralcev, ki lahko odločijo tekmo. Ni pomembno, ali sem to jaz ali kdo drug. Imamo kakovost, da lahko težke tekme odločimo v svojo korist. V celotni tekmi smo imeli precej odprtih metov za tri, nismo zadeli, zato smo si nabrali zaostanek. Čakali smo, da se nam bo odprlo. Podobno je bilo na tekmi s Partizanom, ko smo v zadnji četrtini zadeli nekaj pomembnih trojk. Tako kot tokrat – v pravem trenutku. Nato smo bolje odigrali tudi v obrambi. Smo takšna ekipa, da če nam gre v napadu, "stisnemo" tudi v obrambi. Trener Zdovc ravno ne zagovarja tega, ampak takšni pač smo.
Sredi drugega polčasa je občinstvo ponorelo, ko je Kevinn Pinkney dobil osebno napako v napadu. Vsa dvorana je začela predirljivo žvižgati, in če ne prej, so se Milančanom tedaj zatresle hlače.
Občinstvo se je dvignilo pravi trenutek. Mi smo se zbudili in začeli igrati agresivneje. Na začetku so se nasprotniki še držali, nato pa zadeli nekaj pomembnih košev in odigrali veliko boljšo obrambo. Je pa res, da smo tokrat zatajili v tretji četrtini. Enkrat je prva, drugič druga, tretjič tretja ... Očitno smo dovolj kakovostni, da kljub slabim desetim minutam tekmo lahko odločimo v svojo korist.
