Mark Padjen je s soigralci na začetku meseca osvojil prvo kolajno slovenskih reprezentanc na svetovnih prvenstvih. Izbrana vrsta do 19 let je v tekmi za tretje mesto premagala Novo Zelandijo, kar štirje njeni člani, poleg Padjena, še Žak Smrekar, Urban Kroflič in Vit Hrabar, pa so se zdaj priključili tudi članski reprezentanci, ki je začela s pripravami na Eurobasket 2025.
Kako po nekaj tednih razmišljate o kolajni na SP?
Res izjemen dosežek. Tretji na svetu. Bilo je težko prvenstvo, imeli smo vzpone in padce. Ampak, ko pogledam nazaj ... Že lani smo se povezali do konca življenja s tistim bronom (na EP 2024 so na tekmi za tretje mesto premagali Izrael; op.p.), letos pa smo to še nekako stopnjevali. Mislim, da bomo še dolga leta tesni prijatelji.
Naslednje leto prinaša še en velik cilj, EP do 20 let pred domačimi gledalci.
Igramo v Tivoliju. Morda bomo prvič čutili nek pritisk. Spet bomo šli na kolajno, spet si želimo Slovenijo predstaviti v najboljši luči. Predvsem bomo morali spet držati skupaj in igrati ekipno košarko.
Kako drugače je biti zdaj del reprezentance, ki se pripravlja na Eurobasket? Sicer ste sami že nosili dres članske izbrane vrste.
Seveda je nekoliko drugače, tokrat bodo zraven res vsi najboljši in najizkušenejši. Igra se za nekaj več, igra se za evropskega prvaka. Gre še za dodatno motivacijo, za višjo raven profesionalizma. Tudi priprave so precej daljše. Za nas je to nekaj novega, čeprav sem sam že bil med člani. Znova se lahko veliko naučim. Upam na dober rezultat.
Verjetno je tudi za vas nekaj posebnega, da bo zraven Luka Dončić?
Vsi vemo, da je gre pri njem za enega trenutno najboljših, če ne celo za najboljšega košarkarja na svetu. Vsi poznamo njegovo kakovost. To, da lahko treniraš skupaj z njim, si v isti ekipi in ga lahko boljše spoznaš, je privilegij. Res smo lahko hvaležni za to priložnost, poskušal bom od njega odnesti čim več.
Kaj je to?
Mislim, da se bom lahko od vseh izkušenejših igralcev naučil ta profesionalen odnos, pristop do trenigov. Vsi igrajo na zelo visokem nivoju, na takšnem, kjer se jaz še nisem preizkusil. Vedo, kaj je potrebno, da si uspešen. Poskušal bom vpiti čim več informacij in odnesti čim več pozitivnih reči.
Ostajate v Iliriji, zaigrali boste tudi v najmočnejši ABA ligi.
Tega se zelo veselim. Veselim se priložnosti, da se lahko preizkusim v tako močnem tekmovanju. Videl bom, iz kakšnega testa sem, z Ilirijo pa bomo skušali nadaljevati to lepo zgodbo. Resnično se že veselim naslednje sezone in tega izziva v ABA ligi.
Vas ni pritegnila ameriška univerzitetna liga, kjer po novem lahko ponujajo zelo lepe pogodbe?
Jaz sem imel željo ostati še eno, morda tudi več let, da se izoblikujem kot igralec, da dobim potrebne izkušnje. V bistvu je bil cilj, da ostanem. Seveda prihajajo ponudbe, vemo, da gre za lepe vsote, ampak pri teh letih denar ne sme biti prioriteta. Vsi tukaj igramo košarko zaradi nje same in ne zaradi tistega, kar se vsak mesec pojavi na računu.
Ste imeli veliko ponudb?
So bile, ampak sem se odločil, da bom ostal. Bilo jih je 'dosti', a o imenih in številkah ne morem govoriti. Bilo je več ponudb iz različnih rangov univerz, pogovarjal sem se z njimi, vendar na koncu sem se odločil za Ilrijo. In to je zdaj končna odločitev.
Košarka sicer s tem ponuja nekakšna drugačna razmerja, več mladih bo odšlo čez lužo.
Zagotovo je to zelo lepa priložnost. Tako kot ste dejali, pogodbe so zelo lepe. Gre tudi za vrhunsko izobrazbo, pogoji za delo so tam celo primerljivi z NBA pogoji. Tudi ta izpostavljenost, stiki in mreže, ki jih stkeš, ponujajo lepo priložnost. Veliko mladih bo tako odšlo v ZDA. Ne gre za napačno odločitev, je pa veliko odvisno od posameznika, tudi od tega, kakšne pogoje ima tukaj in kako funkcionira. Se mi zdi, da gre za super priložnost, če se za to odločiš.
Bi se tako po kakšnem letu preselili na univerzo?
Morda. Sem takšen, da si nikoli ne želim zapreti kakšnih vrat. Vse opcije so odprte, ampak zaenkrat bom popolnoma osredotočen na te reprezentančne priprave, tu si želim pokazati svoje znanje, nato pa na sezono z Ilirijo.
Verjetno je zdaj prvi cilj, da se prebijete med košarkarje, ki bodo na EP tudi nastopili?
Zavedam se, da sem mlad igralec in da se bo na vsakem treningu dobesedno potrebno metati na nos. V čast mi je, da mi bo preko srca pisalo Slovenija. Res bi rad zastopal Slovenijo, res komaj čakam, da se priprave začnejo in da bom lahko treniral s temi fanti. Želim si sam individualno in tudi kot ekipa, da pokažemo, kako dobra je Slovenija in kako dobri smo lahko.
Imate manjšo prednost pred vrstniki iz izbrane vrste do 19 let, ker ste že zaigrali v članski reprezentanci?
Ne. Morda je razlika le v tem, da se počutim nekoliko bolj udobno, saj že poznam nekatere soigralce in vem, kako izgledajo treningi. To ne bo nekaj novega zame, ne bo šlo za šok. Se pa tudi sam še privajam, daleč od tega, da bi bil že izkušen v tem pogledu. Vsak dan bo čas za učenje, iz dneva v dan se lahko v takšnem okolju res veliko naučiš.
